TU01 Razvoj in razporeditev turizma [ 2010 2009 2008 ]

Definicija

Kazalec prikazuje razvoj turizma v Sloveniji z gibanjem števila razpoložljivih ležišč in števila prenočitev turistov ter njihovo časovno razporeditev glede na tip turističnih krajev.

Slika TU1-1: Razvoj števila razpoložljivih ležišč za turiste in števila nočitev turistov v Sloveniji
gaph5998.png

1992199319941995199619971998199920002001
prenočitveindeks (1992 = 100)100106115115114125123119132140
ležiščaindeks (1992 = 100)100104105102108111111110110111
prenočitveštevilo5097973538462658656085883046583224463840626295308605656367189987129602
ležiščaštevilo71761748257500372853778037994979504787467922579893
20022003200420052006200720082009
prenočitveindeks (1992 = 100)144147149149151162165163
ležiščaindeks (1992 = 100)112112110110113115116127
prenočitveštevilo73210617502569758873775725847722267826130884116888302231
ležiščaštevilo8003480724786547896080737825158315791332
Vir: Statistični letopisi 1996-2002, Statistični urad RS; SI-STAT, Statistični urad RS, 2010 Preglednica


Slika TU1-2: Razvoj števila domačih in tujih prenočitev
gaph5999.png

1992199319941995199619971998199920002001
domačištevilo (v mio)3.0833.3723.3853.4483.2823.3063.2333.3153.3153.316
tujištevilo (v mio)2.0152.0122.4812.4352.5513.0783.0622.7413.4043.813
domačiindeks (1992 = 100)100109110112106107105108108108
tujiindeks (1992 = 100)100100123121127153152136169189
2002200320042005200620072008
domačištevilo (v mio)3.33.3273.2263.1733.2333.3933.569
tujištevilo (v mio)4.0214.1754.3634.3994.4894.8684.843
domačiindeks (1992 = 100)107108105103105110116
tujiindeks (1992 = 100)200207217218223242240
Vir: SI-STAT, Statistični urad RS, 2010 Preglednica


Slika TU1-3: Razporeditev nočitev turistov v Sloveniji po mesecih in tipu turističnih krajev leta 2009
gaph6000.png

mesecIIIIIIIVVVIVIIVIIIIXX
zdraviliškištevilo (v 1000)188194187215226252334366228235
obmorskištevilo (v 1000)517297141156232416420202123
gorskištevilo (v 1000)173163966810815432240615987
drugištevilo (v 1000)918091114135139187242164134
mesecXIXII
zdraviliškištevilo (v 1000)180183
obmorskištevilo (v 1000)7766
gorskištevilo (v 1000)38103
drugištevilo (v 1000)10998
Vir: SI-STAT, Statistični urad RS, 2010 Preglednica


Cilj(i): Vključitev in usmerjanje vsebin varstva biotske raznovrstnosti v vse sektorje, zlasti s področja rabe naravnih dobrin, urejanja prostora in urejanja voda ter v regionalni razvoj in turizem.

Komentar

Po upadu števila turistov in turističnih zmogljivosti v Sloveniji ob osamosvojitveni vojni se turizem od leta 1992 glede na število razpoložljivih ležišč za turiste, predvsem pa glede na število turističnih prenočitev v Sloveniji krepi. Leta 2009 so turisti na njim namenjenih 91.332 ležiščih prespali 8302231 noči, kar pomeni, da so bila ležišča povprečno zasedena četrtino leta (91 noči). V primerjavi z letom 2008 se je povečalo število ležišč, zaradi gospodarske krize pa se je rahlo zmanjšalo število prenočitev.

Tudi delež tujih turistov vseskozi narašča. Razmerje med domačimi in tujimi gosti se je po letu 2000 spremenilo v prid tujih gostov. Delež nočitev tujih gostov se je povečal od 40 % v letu 1992 na 58 % v letu 2008.

Sezonska variabilnost turističnega prometa je zelo izrazita, saj je število prenočitev vseh turistov v avgustu kot najbolj obiskanem mesecu skoraj štirikrat večje kot novembra, ko je najmanj nočitev. Izrazita koncentracija turistov je v poletni sezoni, ki traja približno tri mesece, od sredine junija do sredine septembra. Največ turistov je v tem obdobju v slovenskih obmorskih krajih (slaba tretjina vseh turističnih prenočitev), le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških, medtem ko se v zimskih mesecih največ gostov zadržuje v zdraviliških in gorskih krajih.

Razvoj turizma lahko obremenjuje okolje predvsem z večjimi količinami uporabljene pitne vode, odpadnih voda in odpadkov, s pritiskom na rabo zemljišč za turistične objekte ter z emisijami plinov in drugimi posledicami prometa, ki nastanejo zaradi turizma. Povečana zasedenost obstoječih ležišč pomeni manjši prostorski pritisk in večji pritisk na druge naravne vire, predvsem zaradi izrazitega letnega turističnega viška. Posebno občutljivo je razmerje med veliko biotsko raznovrstnostjo mnogih predelov Slovenije, ki je skupaj s pojmom »naravne lepote« izpostavljena kot ena izmed ključnih delov slovenske turistične ponudbe. Na drugi strani pa so pritiski, ki jih turizem povzroča naravnim lepotam, predvsem v občutljivih habitatnih tipih, kot so npr. kraške jame ali območja, kjer se razmnožujejo na motnje občutljive vrste.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 – 2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- 1992–2002: uporabljeni podatki Statističnega urada RS, objavljeni v Statističnih letopisih RS 1996-2002
- 2003–2009: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Ekonomsko področje > Turizem > Nastanitvena statistika po občinah > Prenočitvene zmogljivosti po občinah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno in Prihodi in prenočitve turistov po občinah, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno; Nastanitvena statistika-časovne serije > Prihodi in prenočitve turistov , Slovenija, letno; Nastanitvena statistika po vrstah turističnih krajev > Prihodi in prenočitve turistov po vrstah krajev, nekaterih pomembnejših krajih, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, mesečno
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 26. 7. 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o zmogljivosti nastanitvenih objektov (število sob in ležišč) ter o prihodih in prenočitvah turistov Statističnemu uradu RS vsak mesec sporočajo podjetja, družbe in druge organizacije, ki turistom ponujajo nastanitev ali jim to storitev samo posredujejo, pa tudi občani, ki oddajajo zasebne turistične sobe.
Metodologija obdelave podatkov: Za prenočitev se šteje vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna).
Kot turistični kraj se obravnava kraj, ki ponuja:
– privlačne možnosti za bivanje (naravne lepote, zdravilni vrelci, kulturnozgodovinski spomeniki, kulturne, zabavne in športne prireditve itn.),
– komunikacijske možnosti (možnost dostopa, prometne zveze itn.),
– sprejemne možnosti (namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti, pa tudi parki, sprehajališča, kopališča ipd.).
Kraji, ki po omenjenih merilih sodijo med turistične, so naprej razvrščeni v naslednje skupine:
– zdraviliški kraji (kraji, za katere je znanstveno, medicinsko ali izkustveno ugotovljen zdravilni učinek termalnih ali mineralnih voda ali drugih geološko-mineraloških sestavin. Sem spadajo klimatska, mineralna in termalna zdravilišča, ki imajo praviloma tudi ustrezne objekte za zdravljenje in rehabilitacijo obiskovalcev),
– obmorski kraji (kraji vzdolž morske obale),
– gorski kraji (praviloma kraji, ki ležijo na nadmorski višini nad 500 metrov ali na območju gore) in
– drugi kraji (kraji, ki so privlačni zaradi podnebnih razmer, kulturnozgodovinskih spomenikov ipd., kraji ob rekah in jezerih in drugi, ki jih ne moremo uvrstiti med prej navedene, ter glavno mesto Slovenije – Ljubljana).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so uradni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):/
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Zadnji popravki: 27. 8. 2010

Avtor(ji): Urška Kušar, Nika Zupan, Agencija RS za okolje, Petra Ferko