OP04 Odnos javnosti do okoljskih problemov [ 2009 2006 ]

Definicija

Kazalec prikazuje odnos javnosti do okoljskih problemov, tako na deklarativni ravni, kot v življenju. Temelji na rezultatih poročil Standard Eurobarometra (EB62, EB64, EB66, EB68, EB70, EB71, EB72) in Special Eurobarometra (Attitudes of European citizens towards the environment EBS 217, 295), ter na podatkih Okoljskega centra.

Slika OP4-1: Zaskrbljenost javnosti zaradi okoljskih problemov
gaph6464.png

2004 SLO2004 EU-252007 SLO2007 EU-27
onesnaženost vodastrinjanje71476142
podnebne spremembestrinjanje38456157
onesnaženost zrakastrinjanje54455040
naravne nesrečestrinjanje42314432
nesreče, povzr. s strani človekastrinjanje43463639
vpliv kemik. v izdelkih na zdravjestrinjanje43353232
kmetijsko onesnažev.strinjanje43263123
večanje količin odpadkovstrinjanje38302824
uporaba GSO v kmetijstvustrinjanje31242620
izumiranje vrststrinjanje19232023
izčrpanost naravnih virovstrinjanje21261926
težave v mestihstrinjanje9171215
potrošniške navadestrinjanje14131111
prometstrinjanje1014912
hrupstrinjanje51068
Vir: Eurobarometer: Attitudes of European citizens towards the environment, 2004 in 2007 Preglednica


Slika OP4-2: Najpomembnejše zadeve, s katerimi se sooča Slovenija, s poudarkom na okolju
gaph6465.png

2004 SLO2004 EU-252005 SLO2005 EU-252006 SLO2006 EU-252007 SLO2007 EU-272008 SLO2008 EU-27
okoljestrinjanje (%)2334444764
brezposelnoststrinjanje (%)484646444140212726
gospodarsko stanjestrinjanje (%)3027292629231337
dvig cen/inflacijastrinjanje (%)2763265737
kriminalstrinjanje (%)24242324
obdavčenjestrinjanje (%)3335
pokojninestrinjanje (%)21
sistem zdravstvenega zavarovanjastrinjanje (%)21
2009 SLO2009 EU-27
okoljestrinjanje (%)24
brezposelnoststrinjanje (%)5651
gospodarsko stanjestrinjanje (%)5240
dvig cen/inflacijastrinjanje (%)19
kriminalstrinjanje (%)19
obdavčenjestrinjanje (%)
pokojninestrinjanje (%)
sistem zdravstvenega zavarovanjastrinjanje (%)
Vir: Eurobarometer 62, 64, 66, 68, 70, 72 Preglednica


Slika OP4-3: Prednostne naloge državljanov pri varovanju okolja, kot jih vidimo Slovenci v primerjavi s povprečjem EU
gaph6466.png

2004 SLO2004 EU-252007 SLO2007 EU-27
Ločevanje odpadkovstrinjanje (%)87726955
Zmanjšanje rabe energije strinjanje (%)43395247
Raba javnega prevoza strinjanje (%)22304838
Zmanjšanje količine odpadkovstrinjanje (%)28322630
Kupovanje ekološko prijaznih izdelkovstrinjanje (%)49312523
Upoštevanje okoljskih vidikov pri večji potrošnji strinjanje (%)29241515
Plačevanje večjega davka za zaščito okoljastrinjanje (%)4523
Vir: Eurobarometer: Attitudes of European citizens towards the environment, 2004 in 2007 Preglednica


Slika OP4-4: Število dogodkov in udeležencev v Okoljskem centru ter število obiskovalcev Info točke
gaph6467.png

februar 2008marec 2008april 2008maj 2008junij 2008julij 2008avgust 2008september 2008oktober 2008november 2008
Dogodki v Okoljskem centruštevilo5319111325121215
Udeleženci dogodkovštevilo37164201122162
Obiskovalci Info točkeštevilo49109221213
december 2008januar 2009februar 2009marec 2009april 2009maj 2009junij 2009julij 2009avgust 2009september 2009
Dogodki v Okoljskem centruštevilo99911910130014
Udeleženci dogodkovštevilo8499612136667160302
Obiskovalci Info točkeštevilo7283129163
oktober 2009november 2009december 2009januar 2010februar 2010marec 2010
Dogodki v Okoljskem centruštevilo111614161711
Udeleženci dogodkovštevilo12220119422520687
Obiskovalci Info točkeštevilo624265
Vir: Okoljski center, 2010 Preglednica


Cilj(i): - Dvig okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti (ReNPVO):

Sodelovanje javnosti pri odločanju:
– odpreti politični prostor za vse akterje civilne družbe;
– dvigovanje kulture odprtosti in prostega dostopa do informacij;
– zagotavljanje aktivne participacije različnih javnosti v zakonodajnih procesih ministrstva;
– povezovanje različnih okoljskih akterjev;
– proaktivna vloga okoljskih akterjev do množičnih medijev;
– nadgradnja celovitega informacijskega sistema varstva okolja.

Vzgoja in izobraževanje:
– izboljšati splošno poznavanje okolja in zakonitosti trajnostnega razvoja;
– uveljaviti koncept trajnostnega razvoja kot integralni del razvoja Slovenije;
– zagotoviti sistemsko in infrastrukturno podporo obstoječim okoljskim programom, njihovo povezavo in razvoj novih;
– vključiti okoljske programe in aktivnosti v obstoječe mreže in razvijati nove.

Komentar

Zaskrbljenost anketiranih zaradi okoljskih problemov se je v Sloveniji in v EU med leti 2004 in 2007 v povprečju nekoliko znižala. Podrobnejša analiza kaže, da je pri določenih problemih prišlo tudi do povečanja zaskrbljenosti, v Sloveniji v največji meri pri podnebnih spremembah, rahlo povečanje pa je opaženo tudi pri naravnih nesrečah, izumiranju vrst, težavah v mestih in hrupu. Velik porast pri zaskrbljenosti za podnebne spremembe je očiten tudi pri državah Evropske unije. Glavnih pet okoljskih problemov, zaradi katerih so zaskrbljeni v EU, ostaja pri obeh opazovanih letih enakih, spremenili so se le deleži. Pri Sloveniji pa se je prvih pet odgovorov v letu 2007 spremenilo, predvsem zaradi povečanja deleža podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Hrup je med obravnavanimi okoljskimi problemi uvrščen na zadnje mesto.

Pri vprašanju: »Kateri sta dve najpomembnejši zadevi, s katerima se Slovenija trenutno sooča?«, smo se osredotočili na okolje in na tri najpomembnejše zadeve v posameznem letu. V Sloveniji je bilo v celotnem obdobju okolje zelo slabo zastopano, saj je dosegalo deleže med 2 in 6 %. Med leti 2004 in 2008 je ta delež naraščal oziroma ostajal isti, leta 2009 pa spet padel na 2 %. V državah EU je bil delež pomembnosti okolja vedno višji kot pri Sloveniji in je dosegel najvišjo vrednost 7 %, v zadnjih dveh letih pa padel na 4 %. Veliko večji delež so anketirani vsa leta pripisovali brezposelnosti, v letih 2007 in 2008 dvigu cen/inflaciji, v zadnjem letu pa tudi gospodarskemu stanju, zaradi katerega je okolje postalo manj pomembna zadeva, s katero se sooča Slovenija/EU.

Med tremi dejanji, ki so jih anketirani najprej pripravljeni storiti za zaščito okolja, prevladuje ločevanje odpadkov, čeprav se je ta delež med obema opazovanima letoma zmanjšal tako v Sloveniji kot v EU. Na drugem in tretjem mestu sta leta 2007 zmanjšanje rabe energije in večja uporaba javnega prevoza, oba pa imata v primerjavi z letom 2004 višji delež.

Delež ljudi, ki meni, da so zmanjšanje količine odpadkov, kupovanje ekološko prijaznih izdelkov, upoštevanje okoljskih vidikov in plačevanje večjega davka za zaščito okolja prednostne naloge za vsakega državljana pri varovanju okolja, se je med letoma 2004 in 2007 zmanjšal.

Avtorji raziskave opozarjajo na razkorak med deklarativnim izražanjem skrbi vprašanih za varstvo okolja in njihovo dejansko prakso oziroma vedenjem v vsakdanjem življenju. Kljub izraženi pripravljenosti za okolju prijazno vedenje, so konkretna dejanja drugačna. Podatki za leto 2007 kažejo, da je v zadnjem mesecu več kot polovica anketiranih Slovencev ločevalo odpadke in zmanjšalo rabo energije, pri vseh ostalih ukrepih pa je bil ta delež manjši od 40 %. Najmanj anketiranih je v tem obdobju zmanjšalo uporabo avtomobila, saj ta namreč predstavlja veliko spremembo življenjskega sloga. Zgovoren je tudi podatek o varovanju okolja v primerjavi z gospodarsko rastjo. Leta 2006 je 77 % Slovencev trdilo, da je varovanje okolja prednostna naloga Slovenije, čeprav bi to vplivalo na gospodarsko rast. Leta 2009 se je s trditvijo »Gospodarska rast mora biti za Slovenijo prednostna naloga, četudi to vpliva na okolje« strinjalo 45 % Slovencev. V EU je ta delež znašal 47 %. Tako razmišljanje je posledica gospodarske krize in velike brezposelnosti, ki je skrb za okolje postavilo v ozadje.

V anketi Eurobarometra spomladi 2009 (EB71) je kar 60 % Slovencev ocenilo trenuten položaj stanja okolja v Sloveniji kot dober, 38 % pa kot slab.

Kakšen odnos imajo Slovenci do okoljskih problemov nazorno kažejo tudi podatki Okoljskega centra, kjer skušajo z organizacijo dogodkov in nudenjem nasvetov ter informacij z različnih področij varstva okolja in trajnostnega razvoja, izboljšati informiranost in ozaveščenost javnosti o okoljskih problemih. Število dogodkov in udeležencev v Okoljskem centru ter obisk Info točke, se od februarja 2008 močno spreminjajo, zato ni mogoče opaziti določene smeri razvoja. Prav tako se iz meseca v mesec, ne glede na število dogodkov, močno spreminja število udeležencev. Zaradi manjšega obiska v poletnih mesecih, je takrat tudi manj organiziranih dogodkov. Obisk Info točke je razmeroma majhen, saj beležijo od enega do največ 12 obiskovalcev, ki v največji meri pridejo po odgovor na vprašanje. Tisti, ki bi radi zastavili vprašanje, to storijo tudi preko elektronske pošte ali telefonskega klica, njihovo število pa je večje od števila obiskov

Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Standard Eurobarometer (62, 64, 66, 68, 70, 71, 72) in Special Eurobarometer: Attitudes of European citizens towards the environment, 2004 in 2007 ter podatki Okoljskega centra.

EB72, 2009: EUROBAROMETER 72 - JESEN 2009. (08.04.2010)

EB71, 2009: EUROBAROMETER 71 - POMLAD 2009. (08.04.2010)

EB70, 2008: EUROBAROMETER 70 - JESEN 2008. (08.04.2010)

EB68, 2007: EUROBAROMETER 68 - JESEN 2007. (08.04.2010)

EB66, 2006: EUROBAROMETER 66 - JESEN 2006. (08.04.2010)

EB64, 2005: EUROBAROMETER 64 - JESEN 2005. (08.04.2010)

EB62, 2004: EUROBAROMETER 62 - JESEN 2004. (08.04.2010)

EBS 217, 2004: SPECIAL EUROBAROMETER: ATTITUDES OF EUROPEAN CITIZENS TOWARDS THE ENVIRONMENT. (08.04.2010)

EBS 295; 2007: SPECIAL EUROBAROMETER: ATTITUDES OF EUROPEAN CITIZENS TOWARDS THE ENVIRONMENT. (08.04.2010)


Skrbnik podatkov: Evropska komisija, Generalni direktorat Evropske komisije za komunikacije, Sektor za raziskave javnega mnenja; Okoljski center.
Datum zajema podatkov za kazalec: 8.4.2010.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Kot vir podatkov so uporabljeni izsledki poročil Eurobarometra (v času članstva Slovenije v EU), natančneje številk EB62, EB64, EB66, EB68, EB70 in EB72. Eurobarometer raziskavo o mnenju javnosti v EU opravlja dvakrat letno, spomladi in jeseni, mi pa smo se osredotočili samo na jesenske podatke. Uporabljeni sta tudi poročili Special Eurobarometra iz let 2004 in 2007 z naslovom Attitudes of European citizens towards the environment, ki v celoti obravnavata odnos Evropejcev in državljanov posameznih držav do okolja. Podatke so zbirali z metodo osebnih intervjujev, med katerimi so naključno izbrali okrog 1000 prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, ter iz različnih okolij (mesto, primestje, podeželje).
Podatki o številu dogodkov, udeležencev dogodkov in obiskovalcev Info točke so bili pridobljeni iz evidenc Okoljskega centra. Statistiko vodijo od marca 2008, center pa je bil odprt novembra 2007. Frekvenca podatkov za kazalec je mesečna.
Metodologija obdelave podatkov:
V kazalcu Odnos javnosti do okoljskih problemov so podatki Eurobarometra preračunani v deleže (%). Delež predstavlja število ljudi, ki so izbrali vnaprej podan odgovor. Število možnih odgovorov se je v našem primeru razlikovalo (2, 3 ali 5). Število pri podatkih Okoljskega centra predstavlja število delavnic, število udeležencev delavnic in število obiskovalcev Info točke.
Geografska pokritost: EU-25 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-27: EU-25 z Bolgarijo in Romunijo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Največja slabost kazalca je, da pri istem vprašanju Eurobarometra ni večletnih nizov, saj veliko večino istih ali podobnih vprašanj postavijo 2-3 krat. Zato podatki iz prve različice kazalca niso primerljivi s poznejšimi podatki in smo morali za osvežitev zajeti druga, a čimbolj podobna vprašanja. Poleg tega ljudje odgovarjajo zelo subjektivno, posledica tega pa so velika odstopanja mnenj v zelo kratkem času (v pol leta).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): intervjuji so neponovljivi, saj se v pol leta na istem prostoru pojavljajo zelo različni rezultati (odvisno od naključno izbranih intervjuvancev).
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1

Zadnji popravki: Kazalec je bil osvežen 19. aprila 2010.

Avtor(ji): Jana Podgornik, Albert Kolar, Agencija RS za okolje