[KM13]
Izpusti amoniaka v kmetijstvu
Objave: [ 2008 2015 2011 2009 ]

Kazalec prikazuje izpuste amoniaka v kmetijstvu. Prikazani so glavni viri izpustov in spremembe le-teh med letoma 1990 in 2005 skupaj in po posameznih virih.

Amoniak povzroča zdravju ljudi, okolju in kmetijstvu precej škode. Kot sol se prenaša na velike razdalje – nastajajo drobni prašni delci, ki povzročajo bolezni dihal. Prispeva tudi h kislemu dežju in zakisovanju prsti. Z amoniakom se odlaga dušik v naravne ekosisteme in jih spreminja. Amoniak v velikih koncentracijah neposredno škoduje zdravju in počutju ljudi in domačih živali ter je neposredno strupen za rastline. Ne nazadnje pa izgubljamo z amoniakom v ozračje dušik, ki je dragoceno rastlinsko hranilo.

Slika KM13-1: Prispevek kmetijstva k skupnim izpustom amoniaka v Sloveniji v letu 2006

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2008; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.


Slika KM13-2: Vrste izpustov amoniaka v slovenskem kmetijstvu v letu 2006

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2008.


Slika KM13-3: Zmanjšanje izpustov amoniaka po virih

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2008.


Slika KM13-4: Zmanjšanje letnih izpustov amoniaka v Sloveniji in v nekaterih državah EU-15 med leti 1990 in 2006

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2008; European Environment Agency, 2008.


Cilje na področju izpustov amoniaka je postavil Protokol o zmanjševanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Göteborški protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje). Slovenija ga je podpisala decembra 1999, ratificirala pa aprila 2004. Obveznosti do Göteborškega protokola so opredeljene v Direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala v zraku (2001/81/ES), ki jo imenujemo tudi direktiva NEC. Po tej direktivi Slovenija ne sme povečati izpustov amoniaka nad 20.000 ton na leto.

Kmetijstvo prispeva veliko večino vseh izpustov amoniaka. Največ amoniaka se sprosti pri gnojenju z živinskimi gnojili, sledijo izpusti iz hlevov in na paši, izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil in izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili. Veliki izpusti pri gnojenju so med drugim tudi posledica dejstva, da skorajda nimamo strojev za pasovno porazdeljevanje ali zadelovanje gnojevke v tla. Pri gnojenju s temi stroji so izpusti precej manjši kot pri splošno razširjenem pršenju gnojevke. Vključujoč izpuste pri gnojenju z živinskimi gnojili, prispeva od kmetijskih panog največ amoniaka govedoreja (59,5 %), sledi pa ji prašičereja (20,5 %).

Letni izpusti amoniaka so se v kmetijstvu od leta 1990 do leta 2006 zmanjšali od 19.900 na 17.291 ton ali za 13,1 %. Zmanjšanje je podobno kot v državah EU 15. V govedoreji, kot najpomembnejšem posamičnem viru, so se izpusti iz hlevov in na paši nekoliko povečali, izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil in gnojenjem z njimi pa zmanjšali. Zmanjšanje pripisujemo precejšnjemu zmanjšanju črede, rahlo povečanje izpustov iz hlevov pa povečanju deleža proste reje, pri kateri so izpusti večji kot pri tradicionalni vezani reji z ločenim zbiranjem gnoja in gnojnice. K temu, da zmanjšanje izpustov ni v celoti sledilo zmanjšanju črede, je prispevalo tudi povečanje intenzivnosti reje. Za intenzivno rejo je značilno večje izločanje dušika, s tem pa se povečajo tudi izpusti amoniaka. V absolutnem smislu je k zmanjšanju izpustov največ prispevalo perutninarstvo, saj se je jata v obravnavanem obdobju zmanjšala le na približno eno tretjino. Veliko relativno povečanje izpustov pri konjih in drobnici je v absolutnem smislu nepomembno, saj ti izpusti kljub povečanju ne predstavljajo več kot 3,5 % vseh izpustov v kmetijstvu.

K zmanjšanju izpustov amoniaka prispevajo nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda. Predvsem gre za Uredbo o mejnem vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla, ki določa največjo dovoljeno obremenitev kmetijske zemlje z živino. K zmanjšanju izpustov prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki jih izvajamo v okviru Programa razvoja podeželja. Za prejemnike plačil z naslova kmetijsko okoljskih ukrepov veljajo za obremenitev kmetijske zemlje z živino strožja merila, kot jih predpisuje zakonodaja.

Podatki za Slovenijo
1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidence o izpustih amoniaka za namene poročanja Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje (LRTAP Convention – Long-range Transboundary Air Pollution Convention) vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, za namene priprave operativnih programov zmanjšanja emisij polutantov iz NEC direktive pa Kmetijski inštitut Slovenije. Evidence za poročanje LRTAP Convention so izdelane po grobi metodi, za pripravo operativnih programov pa uporabljamo podrobno metodo. V tem podatkovnem listu so za kmetijstvo predstavljeni podatki iz podatkovne zbirke Kmetijskega inštituta Slovenije, za druge vire pa podatki iz podatkovne zbirke Agencije Republike Slovenije za okolje.
2. Skrbniki podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije, kontaktna oseba: Jože Verbič
Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Bojan Rode
3. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih amoniaka se pripravi enkrat letno, na Agenciji Republike Slovenije za okolje pred izdelavo poročila Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje, na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa hkrati s pripravo podatkov o izpustih toplogrednih plinov. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2008 za leto 2006).
4. Metodologija obravnavanja podatkov: V tem podatkovnem listu prikazane ocene izpustov amoniaka v kmetijstvu se izdelujejo na podlagi EMEP/CORINAIR (2002) metodike ob upoštevanju posebnosti slovenskega kmetijstva. Podlaga za ocene so podatki o obsegu reje živine, porabe mineralnih gnojil in gojenju metuljnic (SURS). Pri določitvi emisijskih faktorjev so upoštevane številne ekspertske ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve, načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil ter o praksi gnojenja z živinskimi gnojili. Za ocene izločanja dušika pri kravah molznicah se upoštevana tudi intenzivnost reje (mlečnost molznic). Metodika je primerljiva z metodiko, ki jo uporabljajo v večini evropskih držav.
5. Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov!): Zaradi ocenjevanja izpustov amoniaka po dveh različnih metodah (po grobi in podrobni) se v različnih dokumentih pojavljajo podatki, ki se med seboj nekoliko razlikujejo. Najšibkejši člen pri ocenjevanju izpustov metana in didušikovega oksida je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Zanesljivost: Podatki v tem podatkovnem listu so zanesljivi.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Primerljivost (po času): 1
Primerljivost (glede na prostor): 1

Podatki za Evropo
The air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), European Environment Agency, ki omogoča vpogled v podatke Annual European Community LRTAP Convention Emission Inventory report 1990-2006 (november 2008).

20. november 2008
Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije