[KM12]
Specializacija in diverzifikacija kmetijstva
Objave: [ 2008 ]

Specializacija kmetijstva je usmerjanje kmetijske pridelave v določeno kmetijsko panogo. V proizvodnogospodarskem smislu jo lahko opredelimo kot prevlado posamezne vrste proizvodnje ali storitve v vrednosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Poglavitni gonilni sili specializacije kmetijstva sta ekonomska učinkovitost in tržnocenovne razmere. Specializacija omogoča večjo proizvodno učinkovitost, ta pa se kaže predvsem v povečevanju ravni pridelave na proizvodno enoto – intenzifikaciji. Kazalec za opredelitev ravni specializacije prikazuje gibanje števila kmetijskih gospodarstev in površine kmetijskih zemljišč, ki jo obdelujejo specializirana gospodarstva. Raven specializacije kmetijstva v Sloveniji je analizirana za obdobje 2000–2007 in je prikazana z:
• deležem in trendom kmetijskih gospodarstev po posameznih tipih kmetovanja in
• deležem in trendom površine kmetijskih zemljišč v uporabi po posameznih tipih kmetijskih gospodarstev.

Za ponazoritev proizvodnogospodarskih učinkov specializacije je dodatno prikazan tudi delež in gibanje vrednosti standardnega pokritja na kmetijskih gospodarstvih po posameznih tipih kmetovanja.

Slika KM12-1: Delež kmetijskih gospodarstev v Sloveniji glede na tip kmetovanja

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.


Slika KM12-2: Delež kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in EU-27 glede na tip kmetovanja leta 2007

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Eurostat, 2008.


Slika KM12-3: Delež kmetijskih zemljišč v uporabi na gospodarstvih v Sloveniji glede na tip kmetovanja

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.


Slika KM12-4: Standardno pokritje na gospodarstvih v Sloveniji glede na tip kmetovanja

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.



Specializacija kot razvojni dejavnik ne zavzema pomembnejšega mesta v strateških in programskih dokumentih evropske kmetijske politike. Še več, v večini dokumentov se v povezavi z intenzifikacijo omenja kot eden od kmetijskih dejavnikov, ki najbolj negativno vplivajo na kakovost okolja. Ti vplivi so najbolj izraziti v spremembi rabe zemljišč, ki lahko vodi k nižji raznovrstnosti rastlin in živali. Zaradi povečane koncentracije pridelave v okviru manjšega in omejenega števila kmetijskih proizvodov se lahko bistveno spremenijo sistemi gospodarjenja in intenzivnost izrabe prostora. Kljub temu da specializacija v nekaterih primerih (npr. usmeritev v ekstenzivno rejo goveda in drobnice na gorskih in drugih območjih z omejenimi dejavniki) lahko izboljša okoljske razmere za ohranjanje kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo, večina okoljskih, pa tudi kmetijskih strateških dokumentov opozarja na pretečo nevarnost prevelike specializacije v kmetijstvu.

Slovenija sodi v krog evropskih držav z razmeroma nizko stopnjo specializacije v kmetijstvu. Medtem ko je v okviru EU-27 več kot 63 % vseh kmetijskih gospodarstev usmerjenih v eno vrsto rastlinske oziroma živinorejske pridelave, je v Sloveniji specializiranih kmetijskih gospodarstev po podatkih vzorčnega popisa iz leta 2007 le dobrih 56 %. V skladu z razpoložljivo proizvodno sestavo se pojavljajo velike razlike v rastlinski in živinorejski proizvodnji.

V okviru specializirane rastlinske pridelave prevladuje tip gospodarstev, ki so usmerjena v gojenje trajnih nasadov. Vanj se uvršča slaba desetina vseh kmetijskih gospodarstev. Med specializiranimi živinorejskimi gospodarstvi pa z 41,9 % prevladuje tip, usmerjen v rejo travojede živine. Dobrih 40 % gospodarstev spada v enega od tipov z mešano pridelavo, bodisi v tip mešana rastlinska pridelava, mešana živinoreja ali pa kombinacija obojega. V obdobju 2000–2007 se je v Sloveniji najbolj povečalo število specializiranih poljedelskih in vrtnarskih gospodarstev ter gospodarstev z mešano rastlinsko pridelavo, zmanjšalo pa število živinorejskih gospodarstev, predvsem usmerjenih v rejo zrnojedih prašičev in perutnine, ter gospodarstev z mešano živinorejo.

Specializirana gospodarstva v Sloveniji imajo na voljo več kot dve tretjini kmetijskih zemljišč. Kar 54 % kmetijskih zemljišč obdelujejo specializirana živinorejska kmetijska gospodarstva, od tega 53,5 % tista, ki so usmerjena v rejo travojede živine. Nadaljnjih 11 % zemljišč imajo v uporabi gospodarstva z mešano živinorejo. Le na 14,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi poteka specializirana rastlinska pridelava, od tega na 8,5 % kot del poljedelske pridelave. Sorazmerni obseg kmetijskih zemljišč se je v izbranem obdobju najbolj povečal pri specializirani vrtnarski in mešani rastlinski pridelavi, precej manj pa pri specializirani poljedelski pridelavi. Pri živinoreji se je absolutno in relativno povečal le obseg kmetijskih zemljišč, namenjenih reji travojede živine.

Specializirana kmetijska gospodarstva v Sloveniji ustvarijo skoraj tri četrtine celotne vrednosti standardnega pokritja v kmetijstvu, od tega kar 42,3% gospodarstva, usmerjena v rejo travojede živine. Razporeditev standardnega pokritja po proizvodnih tipih kmetij je podobna kakor razporeditev kmetijskih zemljišč, ki jih ta gospodarstva obdelujejo.

Podatki za Slovenijo

- Statistični urad Republike Slovenije, 2000. Dernulc, S., Iljaš, U., Kutin, B., Orešnik, I., Cunder, T., Golež, M., Juvančič. Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000. Rezultati raziskovanj, 15, Kmetijstvo in ribištvo. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 256 str.
- Statistični urad Republike Slovenije, 2008. Struktura kmetijskih gospodarstev, 1. 6. 2007, SI-STAT, Ljubljana, 30.06 2008.

Osnovni vir podatkov, po katerih so izračunane vrednosti kazalcev, so strukturni popisi kmetijstva, ki jih izvaja Statistični urad Republike Slovenije in se podobno kakor v drugih državah EU izvajajo na tri leta. Na voljo imamo primerljive podatke za leta 2000, 2003, 2005 in 2007. Medtem ko je bil v letu 2000 izveden popolni popis kmetijstva, ki je zajel več kakor 86.000 kmetijskih gospodarstev, so bili v letih 2003, 2005 in 2007 izvedeni vzorčni popisi.

Podatki za Evropo

- Eurostat, 2007. Agriculture Statistical Yearbook, Bruselj, Luxembourg, ESC-EC-EAEC
20. November 2008
Tomaž Cunder, Kmetijski inštitut Slovenije