[VD07]
Fosfor v jezerih
Objave: [ 2017 2016 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2006 ]

Fosfor je nepogrešljiv biogeni element, ki skupaj z drugimi okoljskimi dejavniki uravnava biološko produkcijo v jezerih zmernega pasu. Razpoložljiva količina fosforja v jezeru ob pomanjkanju omejuje, sicer pa pospešuje primarno produkcijo. V primeru preobremenitve s hranili, predvsem s fosforjem prihaja v jezerih do številnih biokemijskih procesov, ki jih zajamemo s skupnim pojmom evtrofikacija. Povprečna vsebnost celotnega fosforja v vodi je pomembnen kazalec trofičnosti jezer.

Povečana vsebnost fosforja pospešuje produktivnost fitoplanktona v jezerih. Ta se lahko tako razmnoži,da vpliva na zmanjšano prosojnost jezera. Prosojnost, ki jo merimo s posebno Secchijevo ploščo in izražamo kot Secchijevo globino, uporabljamo kot pomožni kazalec trofičnosti.

Slika VD7-1: Povprečna letna koncentracija celotnega fosforja v µg P/l v izbranih jezerih

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2017


Slika VD7-2: Povprečna prosojnost v izbranih jezerih

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2017


Dobro stanje voda.

V Blejskem jezeru je pred začetkom delovanja natege (1980/81) in delno sanacijo kanalizacije (1985) povprečna letna koncentracija fosforja znašala povprečno 73 μg P/L. V istem obdobju je povprečna letna prosojnost znašala samo 4,3 m. Takoj po začetku delovanju natege se je vsebnost fosforja začela manjšati. V zadnjem desetletju znaša povprečno 12,6 μg P/L, prosojnost jezera pa je narasla na povprečno 6,7 m. V tem desetletnem obdobju je najnižja povprečna letna koncentracija fosforja znašala 10, najvišja pa 16 μg P/L. Povprečna prosojnost jezera niha od 8,3 do 4,45 m, kar kaže, da je občasno vnos fosforja v Blejsko jezero še vedno prevelik, posledica pa je povečana produkcija fitoplanktona.

Vsebnost fosforja se preverja le 4-krat letno, zato je stanje fitoplanktona relevantnejši pokazatelj trofičnosti. V skladu z zahtevami Vodne direktive (2000/60/ES) je bilo ekološko stanje Blejskega jezera v obdobju od 2009 do 2016 ocenjeno kot zmerno.

Poleg Blejskega je Bohinjsko jezero edino večje (>0,5 km2) stalno naravno jezero v Sloveniji. Gre za oligotrofno, pretočno alpsko jezero, kjer so vplivi človeka, zaradi pojezerja, ki obsega območje malo poseljenega visokogorskega krasa, razmeroma blagi. Povprečna vsebnost fosforja je še vedno nizka in ne kaže izrazitega naraščanja. Tudi prosojnost kaže le nihanja , ki spo povezana s sezonskimi nihanji povezanimi z vremenskimi in hidrološkimi razmerami. Tudi ekološko stanje Bohinjskega jezera je na osnovi stanja fitoplanktona ocenjeno kot zelo dobro. Kljub temu, se moramo zavedati, da se ob stalnem naraščanju turizma pritiski na Bohinjsko jezero stopnjujejo. Preventivni ukrepi, ki vključujejo premišljeno, sonaravno prostorsko načrtovanje in zmeren razvoj pojezerja so za stanje Bohinjskega jezera ključnega pomena.

V Sloveniji so s fosforjem najbolj obremenjeni zadrževalniki v severovzhodni Sloveniji, kar je posledica lege v območjih z intenzivno kmetijsko rabo tal in po nekod še vedno ne povsem urejeno komunalno infrastrukturo. S fosforjem sta najbolj obremenjeni obe Perniški jezeri ter Ledavsko in Gajševsko jezero, kjer povprečna letna koncentracija fosforja večkrat presega 100 μg/L. V Ledavskem jezeru se po izgradnji čistilne naprave na Ledavi koncentracija fosforja manjša, vendar so koncentracije še vedno previsoke, da bi zmanjšanje vplivalo na manšo produktivnost in povečanje prosojnosti Ledavskega jezera. Poleg komunalnih odplak in intenzivnega kmetijstva v vseh zadrževalnikih, predstavlja velik delež obremenitve s hranili in fosforjem tudi ntenzivna ribiška dejavnost, od krapolova, do ribogojstva. Ker je prehod iz intenzivnega k sonaravni rabi kmetijskih površin dolgotrajen proces, o trendih upadanja fosforja tu ni mogoče govoriti. Nihanja v koncentraciji fosforja med posameznimi leti v zadrževalnikih so posledica specifičnih hidroloških in meteoroloških razmer ob vzorčenju. Tudi prosojnost teh zadrževalnikov je stalno nizka in redko preseže globino 1 m. Poleg stalno visoke produkcije planktonskih alg in cianobakterij vpliva na zmanjšano prosojnost občasno tudi velika količina suspendiranega materiala, ki ga med hranjenjem dvigujejo ribe, oziroma veter, ki v plitvih zadrževalnikih večkrat premeša vso vodo od površine do dna.

Zadrževalniki v povodju Jadranskega morja, Klivnik in Molja v Brkinih v porečju reke Reke ter Vogršček v Vipavski dolini, so manj obremenjeni s fosforjem kot štajerski in prekmurski. Vsi trije sodijo med mezotrofna, s hranili zmerno obremenjena vodna telesa, kjer je povprečna vsebnost fosforja med 12 in 20 µg/l. Tudi povprečna prosojnost teh zadrževalnikov je večja, med 2 in 3 m. Nihanja tako vsebnosti fosforja, kot tudi prosojnosti so posledica specifičnih hidroloških in vremenskih razmer, kot tudi upravljanja s pretoki zadrževalnikov.

Velenjsko in Družmirsko jezero sta umetni jezeri, ki sta nastali zaradi ugrezanja in zalitja opuščenih delov rudnika lignita v Velenju. Povprečna vsebnost fosforja v Velenjskem jezeru kaže od leta 2008 trend naraščanja. V letu 2014 in 2016 je povpvprečna vsebnost fosforja presegla 80 μg/L. Produkcija fitoplanktona je zaradi prisotnih posebnih onesnaževal nižja od pričakovane,zato je prosojnost Velenjskega jezera razmeroma visoka . To omogoča intenzivno primarno produkcijo fotosintetskih žveplenih bakterij od globine15 m navzdol, kjer v Velenjskem jezeru stalno prevladujejo anaerobne razmere

Vsebnost fosforja je v Družmirskem jezeru precej nižja kot v Velenjskem, vendar se vsebnost zaradi velikega dotoka in še vedno aktivnega ugrezanja med posameznimi leti močno spreminja. V letu 2010 je povprečna vsebnost fosforja znašala 50 μg/L, v letu 2011 in 2012, je bila za polovico manjša, 23 μg/L, leta 2013 še za polovico nižja 12 μg/L. V letu 2014 je povprečna vsebnost fosforja znašala 36,4 μg P/L, v letu 2016 pa le 9 μg P/L. Podobno kot v Velenjskem jezeru produkcijo fitoplanktona motijo onesnaževala in velika nihanja v razpoložljivosti hranil. Na manjšo prosojnost Družmerskega jezera, vpliva predvsem velika količina suspendiranega materiala. Povprečna prosojnost Družmerskega jezera je v obdobju 2010 -2016 znašala v povprečju 3,3m.

V letu 2014 in 2016 so bili v program monitoringa jezer, ki je del državnega monitoringa površinskih voda vključeni še zadrževalniki Pernica 1, Pristava in Medvedce v severovzhodni Sloveniji, Vogršček 1 v Vipavski dolini Škalsko jezero in v letu 2016 tudi akumulacija HE Moste. Obremenjenost s fosforjem je po pričakovanju najvišja v vseh severovzhodnih zadrževalnikih (Pernica 1 in Pristava), znatno obremenitev pa smo ugotovili tudi v zadrževalniku Vogršček 1 in v Škalskem jezeru. V letu 2016 so bile zaradi ugodnejših hidroloških razmer izmerjene koncentracije fosforja povsod nižje kot v letu 2014.

Cilji in pravne podlage:

Okvirna direktiva o vodah, (2000/60/ES)


Vir podatkov:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti površinskih voda, Agencija Republike Slovenije za okolje


Skrbnik podatkov:

Agencija Republike Slovenije za okolje


Datum zajema podatkov za kazalec:

julij 2017


Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

V redni državni monitoring kakovosti jezer so od leta 2003 vključena vsa vodna telesa s površino > 0,5 km2 v Republiki Sloveniji. Poleg obeh naravnih jezer Blejskega in Bohinjskega, so v program monitoringa vključeni tudi vsi večji zadrževalniki, akumulacije in umetno Velenjsko jezero. Presihajoče Cerkniško jezero s stalnimi jezeri nima skupnih značilnosti. Vsebnost fosforja in prosojnost v primeru Cerkniškega jezera nista ustrezna kazalca trofičnosti. Stanje vodotokov, ki pritekajo na Cerkniško polje in občasno poplavljajo, se zato spremlja v okviru monitoringa kakovosti površinskih vodotokov. Vzorčenje na vsehjezerih oz. zadrževalnikih poteka 4-krat letno . Globina zajema vzorcev za analizo fosforja na posameznem jezeru oziroma zadrževalniku je razvidna iz programov državnega monitoringa kakovosti jezer.


Metodologija obdelave podatkov:

Navedeni so podatki o povprečni letni vsebnosti celotnega fosforja. Vzorčenje in analize celotnega fosforja poteka po standardnih postopkih.

21. avgust 2017
Špela Remec Rekar, Agencija RS za okolje