[NB14]
Ptice kmetijske krajine
Objave: [ 2016 2015 2014 2012 ]
Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Predvidoma bomo lahko spremljali dolgoročne populacijske trende, saj je monitoring zasnovan robustno in na velikem številu ploskev (v obdobju 2008-2016 110 ploskev), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela.
Slika NB14-1: Indeks ptic kmetijske krajine

Vir: Kmecl P. & Figelj J., 2016. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2016. - DOPPS


Obrat negativnega trenda in povrnitev na stanje populacij ptic v kmetijski krajini na raven izhodiščnega leta (2008).

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (2.3)

Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in temelji na sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh območij. (3.1)

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

CILJ 3: POVEČANJE PRISPEVKA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN IZBOLJŠANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3. A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja travinja, ornih zemljišč in trajnih nasadov, za katere veljajo ukrepi v okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje vpliva, ter izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010, s čimer bi se prispevalo h krepitvi trajnostnega upravljanja.

Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) poteka 9 let (leto 2007 je bilo pilotno, s približno pol manj ploskvami), trende lahko tako izračunamo za obdobje 2008-2016. Slovenski indeks ptic kmetijske krajine se je v letu 2016 nekoliko izboljšal (za 3,6%), prav tako indeksi generalistov, travniških vrst in vrst mejic. Ta rezultat še ne kaže nujno na izboljšanje trenda, lahko gre zgolj za kratkoročno nihanje populacij. Sestavljeni indeks 29 indikatorskih vrst ptic kmetijske krajine je v letu 2016 znašal 75,4 +/- 2,7. Sestavljeni indeks travniških vrst je v letu 2016 znašal 62,5 +/- 4,4, kar je za 0,7% več kot v letu 2015. Trend Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad za obdobje 2008-2016. Trendi populacij 16 od 29 vrst so v upadu, 8 od 29 vrst pa stabilni ali v porastu. (Kmecl & Figelj 2016)

Nedavno objavljena vseevropska študija trendov ptic kmetijske krajine je pokazala, da so kmetijsko okoljska plačila imela do sedaj v Evropi sicer pozitiven učinek, a ne v tolikšni meri, da bi ustavili negativne učinke ostalih dejavnikov; intenzifikacija negativno vpliva na populacije teh ptic, ne glede na njihovo selitveno strategijo. (Gamero et al. 2016)

Zaključki o dvigu ali upadu populacije morajo vedno izvirati iz dolgoročnih (vsaj nekajletnih) trendov. Pri interpretaciji teh trendov seveda ne moremo izključiti drugih vplivov na populacije ptic kmetijske krajine, kot so klimatske spremembe, pojavi epidemij in razmere na prezimovališčih. Vsi te (potencialni) vplivi lahko nastopajo kot sočasni in prepletajoči se dejavniki, obenem z intenzifikacijo kmetijstva. Nekaj takšnih primerov je omenjenih tudi v tem tekstu. Ne glede na to pa je daleč največ dokazov, da so spremembe kmetijskih praks (predvsem v smeri večje intenzivnosti) ključni dejavnik pri upadu populacij ptic kmetijske krajine. Znanstvene publikacije, ki ta vpliv obravnavajo, so dostopne za celotno ozemlje Evrope, dokazov za ostale vplive je precej manj. Dober pregled je podan v Wilson et al. (2009).

Trend travniških vrst v Sloveniji je še nekoliko bolj negativen od SIPKK (indeks 62,5 za obdobje 2008-2016, trend zmeren upad). Eden od verjetnih vzrokov je, vsaj na nekaterih območjih, izginjanje travniških površin. Ponekod je bilo to izginjanje obsežno, denimo na Ljubljanskem barju. Vzroki za to so različni. Predvsem v ravninskih delih je najverjetneje glavni razlog sprememba v njivske površine (Trčak et al. 2010). V hribovitih in kraških predelih se travniške površine marsikje zaraščajo, ponekod pa je problem tudi urbanizacija, kjer so te površine uničene zaradi gradnje cest ali stavb. Prav tako pa na kar nekaj vrst vpliva intenzifikacija košnje in gospodarjenja s travniki. Vukelič (2009) je pokazala na neprimernost preveč intenzivne paše na Ljubljanskem barju ter na negativne učinke preveč intenzivnega gospodarjenja s travniki, predvsem prezgodnje košnje in preveč intenzivnega gnojenja. Izginjanje travnikov je poglaviten vzrok za upad populacije rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija) (Denac 2003). Tome (2002) pa je na Ljubljanskem barju pokazal na ugoden vpliv poplav oziroma vzročno povezano ekstenzivno kmetovanje, na travniške vrste ptic. Na Ljubljanskem barju so ekstenzivni travniki ključni za preživetje kosca Crex crex (Božič 2005). Tudi v letu 2016 je bil izveden popis pokošenosti na Ljubljanskem barju in Planinskem polju. Zaradi prezgodnje košnje je bilo na Ljubljanskem barju uničenih 46,3% legel koscev, na Planinskem polju pa kar 76,0%. Kot ekološka past so se izkazali tudi za kosca ugodni travniki, če pride do poplav v času gnezditve. Nujno je tako razširiti primerne travnate površine tudi na višje lege na Ljubljanskem barju. Koscu prijazne operacije KOPOP (VTR in STE), so najverjetneje učinkovite, vendar je vpis daleč premajhen, saj niso finančno stimulativne (Božič & Jančar 2016). Velik upad ekstenzivnih travnikov je bil zabeležen tudi na Goričkem (Trčak et al. 2012).

Trendi posameznih indikatorskih vrst v slovenski kmetijski krajini so (Kmecl & Figelj 2016):

(1) Trend negotov (5 vrst) - priba, duplar, smrdokavra, rumena pastirica, veliki strnad;

(2) Zmeren upad (9 vrst) - čopasti škrjanec, hribski škrjanec, močvirska trstnica, rjava penica, rjavi srakoper, škorec, poljski vrabec, rumeni strnad, plotni strnad;

(3) Strm upad (7 vrst) - divja grlica, poljski škrjanec, drevesna cipa, repaljščica, prosnik, grilček, repnik;

(4) Zmeren porast (2 vrsti) - kmečka lastovka, pogorelček;

(5) Trend stabilen (6 vrst) - postovka, grivar, vijeglavka, zelena žolna, slavec, lišček.

Dolgoročni trendi v evropski shemi PECBMS se računajo od leta 1980, zadnje poročilo (do 2014) je za Evropo pokazalo upad populacij ptic kmetijske krajine za 57% od leta 1980 do leta 2014 - v Evropski uniji za 58%, v novih državah članicah EU pa za obdobje 1982-2014 upad za 46% (EBCC 2016). Regionalno je bil upad pogostih kmetijskih vrst v tem obdobju za srednjo in vzhodno Evropo 54% (1982-2014), za južno Evropo pa nekoliko manjši, in sicer 34%. (1989-2014) (EBCC 2016a).

Za nekatere sosednje ali bližnje države so podatki o trendih ptic na voljo za primerjavo. Teufelbauer & Seaman (2016) sta opisala rezultate avstrijskega monitoringa FBI za obdobje 1998-2015. Avstrijska shema je naši sorodna po metodi; uporablja točkovne transekte, lokacija transektov pa je prosta izbira opazovalcev, ob priporočilih koordinatorjev sheme. Ne popisujejo po pasovih in ne popisujejo ptic v letu. V večini let je bilo obdelanih približno 170 ploskev (Teufelbauer 2010). Avstrijski letni FBI za obdobje 1998-2015 trenutno znaša 64,3, za presenetljivo veliko vrst pa so trendi podobni, kot v Sloveniji. Tako celoten trend avstrijskega indeksa, kot tudi absolutna velikost, sta podobna SIPKK. Preračunano na leto 2008 (začetno leto SIPKK), je avstrijski indeks znašal za leto 2014 73,5, za leto 2015 pa 80,9. SIPKK je bil v letu 2015 71,8, trenutni SIPKK (2016) pa znaša 75,4.

Za Italijo so na voljo obdelani podatki za obdobje 2000-2014 (Campedelli et al. 2012, Rete Rurale Nazionale & LIPU 2015). Za leti 2015 in 2016 podatki v obliki poročila še niso na voljo (T. Campedelli osebno). Skupni indeks FBI za to obdobje je znašal približno 83% (upad za približno 17% od leta 2000). Tudi v Italiji upadajo tipične vrste heterogene kmetijske krajine, naprimer poljski škrjanec, rjavi srakoper, močvirska trstnica, prosnik in vijeglavka. Preseneča rast populacije vrtnega strnada, ki je pri nas v upadu in je kritično ogrožen. Popisi v Italiji so bili opravljeni s točkovno transektno metodo v dveh pasovih na 448 ploskvah. (Campedelli et al. 2012, Rete Rurale Nazionale & LIPU 2015)

V splošnem pa velja, da negativne trende ptic kmetijske krajine povzroča intenzifikacija kmetijstva (Donald et al. 2001). Rezultat indeksa kaže tudi na to, da je učinkovitost in/ali obseg uporabe KOPOP ukrepa v Programu razvoja podeželja verjetno premajhna. Ta pojav je značilen za celotno Evropo, evropska politika varstva narave (Natura, KOPOP ukrepi) sicer deluje, vendar ne more zaustaviti negativnih vplivov intenzifikacije kmetijstva (Pe’er et al. 2014, Gamero et al. 2016).

Cilji in pravne podlage

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

- Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (2.3)

- Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in temelji na sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh območij. (3.1)

MOP, 2001. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. URL: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/biotska.pdf (13.11.2012).

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

- CILJ 3: POVEČANJE PRISPEVKA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN IZBOLJŠANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3. A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja travinja, ornih zemljišč in trajnih nasadov, za katere veljajo ukrepi v okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje vpliva, ter izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010, s čimer bi se prispevalo h krepitvi trajnostnega upravljanja.

Evropska komisija, 2011. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. URL: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/comm_2011_244/1_SL_ACT_part1_v2.pdf (13.11.2012).

Indeks ptic kmetijske krajine je tudi eden izmed indikatorjev za spremljanje skupne kmetijske politike na evropskem nivoju (Evropska komisija 2014), del indikatorjev SEBI (Streamlining European Biodiversity Indicators) in eden od SDI Sustainable Development Indicators ter strukturnih indikatorjev EU, ki jih spremlja Eurostat.

Evropska komisija, 2014. Commission Implementing Regulation (EU) No 834/2014 of 22 July 2014 laying down rules for the application of the common monitoring and evaluation framework of the common agricultural policy. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32014R0834 (19.12.2016).

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Vir: Kmecl, P. & Figelj, J. (2016): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2016. - DOPPS, Ljubljana.

Baza podatkov: DOPPS-SIPKK

Skrbnik podatkov:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl

Datum zajema podatkov za kazalec:

19. december 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je približno 2 km, notranji pas pa sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50 metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen. Med prvim in drugim popisom mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor ploskev je poljuben iz vnaprej določenega seta popisnih tetrad. Vsaka izbrana tetrada je nato vključena v nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisana. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Set ploskev za izbor je skupina tetrad iz sistematskega vzorca Novega ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2016 popisali 110 ploskev, vendar ne vseh vsako leto. V letu 2016 smo popisali 83 ploskev. Manjkajoče podatke smo ekstrapolirali (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu izboru so ploskve razporejene relativno enakomerno po celi Sloveniji. V Dinarskem svetu je tako 32 ploskev, v Sredozemskem svetu 21 ploskev, v Panonskem svetu 40 ploskev in v Alpskem svetu 16 ploskev. Podrobnejši opis metodologije popisa in razporeditve ploskev je podan v Kmecl & Figelj (2016).

Metodologija obdelave podatkov

Za izračun indeksov in trendov smo uporabili program TRIM (TRends & Indices for Monitoring data), verzijo 3.54 (Pannekoek & van Strien 2009, Pannekoek et al. 2006). Program je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so rezultat letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi Poissonove regresije. Za vsako enoto vrsta / ploskev / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu.

Program TRIM izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na ploskvah / letih, manjkajoče ploskve / leta pa napolni (imputira) z vrednostmi modela. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Buckland et al. 2005, Denac et al. 2006). V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl & Figelj 2016).

Informacije o kakovosti:

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Drugi viri in literatura:

Bibby C.J., Burgess N.D., Hill D.A., 1992. Bird Census Techniques. London, Academic Press.

Božič L., 2005. Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov. – Acrocephalus 26 (124): 3-21.

Božič L., Jančar T., 2016: Kosec Crex crex. Str. 62-85. V: Denac, K., P. Kmecl, T. Mihelič, L. Božič, T. Jančar, D. Denac, D. Bordjan, J. Figelj: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2016. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.

Buckland S.T., Magurran A.E., Green R.E., Fewster, R.M., 2005. Monitoring change in biodiversity through composite indices. - Phil. Trans. R. Soc. B 360: 243–254.

Campedelli T., Buvoli L., Bonazzi P., Calabrese L., Calvi G., Celada C., Cutini S., De Carli E., Fornasari L., Fulco E., La Gioia G.,Londi G., Rossi P., Silva L., Tellini Florenzano G., 2012. Andamenti di popolazione delle specie comuni nidificanti in Italia: 2000-2011. – Avocetta 36: 121-143.

Denac D., 2003. Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija). – Acrocephalus 24 (118): 97-102.

Denac K., Figelj J., Mihelič T., 2006. Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje. Končno poročilo za Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, DOPPS.

Donald P.F., Green R.E., Heath M.F., 2001: Agricultural intensification and the collapse of Europe's farmland bird populations. - Proc. R. Soc. Lond. B 268: 25-29.

EBCC, 2016: European wild bird indicators, 2016 update. – [http://www.ebcc.info/index.php?ID=613], (12 Dec 2016).

Gamero A., Brotons L., Brunner A., Foppen R., Fornasari L., Gregory R.D., Herrando S., Hořák D., Jiguet F., Kmecl P., Lehikoinen A., Lindström Å., Paquet J.-Y., Reif J., Sirkiä P.M., Škorpilová J., van Strien A., Szép T., Telenský T., Teufelbauer N., Trautmann S., van Turnhout C.A.M., Vermouzek Z., Vikstrøm T., Voříšek P., 2016: Tracking Progress Towards EU Biodiversity Strategy Targets: EU Policy Effects in Preserving its Common Farmland Birds. – Conservation Letters. doi: 10.1111/conl.12292.

Kmecl P., Figelj J. 2016. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2016. - DOPPS, Ljubljana.

Pannekoek J., van Strien A.J., 2009. TRIM 3 Manual. Voorburg, Statistics Netherlands.

Pannekoek J., van Strien A.J., Gmelig Meyling A.W., 2006. TRIM 3.51. – Statistics Netherlands. URL: www.ebcc.info (14.11.2012).

Pe’er G., Dicks L.V., Visconti P., Arlettaz R., Báldi A., Benton T.G., Collins S., Dieterich M., Gregory, R.D., Hartig F., 2014: EU agricultural reform fails on biodiversity. – Science 344(6188): 1090–1092.

Rete Rurale Nazionale & Lipu, 2015: Uccelli comuni in Italia. Aggiornamento degli andamenti di popolazione e del Farmland Bird Index per la Rete Rurale Nazionale dal 2000 al 2014.

Teufelbauer N., Seaman B., 2016: Farmland Bird Index für Österreich: Indikatorenermittlung 2015 bis 2020. Teilbericht 1: Farmland Bird Index 2015. - BirdLife Österreich, Wien.

Tome D., 2002. Effect of floods on the distribution of meadow birds on Ljubljansko barje. - Acrocephalus 23 (112): 75-79.

Trčak, B., Erjavec, D., Govedič, M. & Grobelnik, V. (2010): Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov izbranih območij v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Končno poročilo (77 str.). Naročnik: Mestna občina Ljubljana. - Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. [www.ljubljanskobarje.si/uploads/datoteke/MOL_KP_Ljbarje_HT_koncno_2010.pdf].

Trčak B., Podgorelec M., Erjavec D., Govedič M., Šalamun A., 2012: Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Operativni program Slovenija-Madžarska 2007-2013 (Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). Projekt »Trajnostna raba Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje - Krajina v harmoniji«. - Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.

Vukelič E., 2009. Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja (osrednja Slovenija). Acrocephalus 30 (140): 3-15.

Wilson, J.D., Evans, A.D. & Grice, P.V. (2009). Bird Conservation and Agriculture. - Cambridge University Press, Cambridge.

19. december 2016
dr. Primož Kmecl, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)