[KM22]
Bilančni presežek dušika v kmetijstvu
Objave: [ 2016 2014 2011 2009 ]

Bilančni presežek dušika (N) v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-EUROSTAT metodologijo (2013) razliko med vnosom dušika na kmetijska zemljišča in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek. Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom N. Skupen (bruto) vnos N predstavljajo naslednji viri: skupen dušik, ki ga izločijo rejne živali, dušik v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija N z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega dušika, dušik iz drugih organskih gnojil (komposti, blata čistilnih naprav...) ter dušik, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem N predstavljajo pospravljeni rastlinski pridelki. Nanaša se torej na celotno količino razpoložljivega N v kmetijstvu. Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na dušik, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo N ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za dušik, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH3), didušikovega oksida (N2O) in dušikovih oksidov (NOX). Bruto bilančni presežek predstavlja okoljsko grožnjo, saj se le-ta lahko izpira v vode ali v različnih oblikah reaktivnega dušika konča v zraku. Neto bilančni presežek predstavlja predvsem grožnjo za vode. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno grožnjo, saj pri oceni bilančnih presežkov niso upoštevani neškodljivi izpusti dušika v molekularni obliki (N2), niti morebitno povečevanje zalog dušika v tleh.

Bruto in neto bilančne presežke N smo izrazili v tonah dušika na ravni države in v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992-2015. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema N ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992-2015

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2016


Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992-2015

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2016


Slika KM22-3: Bilančni presežek dušika v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992-2015

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2016


Slika KM22-4: Učinkovitost izkoriščanja dodanega dušika na kmetijskih zemljiščih (% od bruto vnosa) v obdobju 1992-2015

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2016


Slika KM22-5: Bruto bilančni presežek dušika v državah članicah Evropske unije (EU-28) v obdobju 2005-2014

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2016: EUROSTAT, 2016


- uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje, 
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.

V obdobju 1992-2015 se je skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča zmanjšal od  89.556 ton N na 75.300 ton N, oziroma za 16 %. Zmanjšal se je tudi vnos dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 161 kg N/ha na 158 kg N/ha, oziroma za 2 %. Glavna vira N so živinska in mineralna gnojila, ki so v obravnavanem obdobju povprečno prispevala 48 in 39 % vnosa N. Ostali viri so manj pomembni: atmosferska depozicija prispeva k skupnemu vnosu dušika 10 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 2 %, vnos dušika s semeni in sadikami pa 0,4 %. Glavni vzrok za zmanjšanje vnosa dušika v obdobju 1992-2015 je 27 odstotno zmanjšanje porabe dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 8 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi, se je v tem obdobju zmanjšal tudi vnos atmosferskega dušika (za 14 %) ter vnos dušika s semeni in sadikami (za 14 %). V obdobju 1992-2015 se je zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic povečal le vnos dušika z biološko fiksacijo in sicer za 60 %.

Odvzem dušika s pridelki je bil v obdobju 1992-2015 zelo raznolik. Gibal se je med 28.752 in 54.875 t na leto. Odvzem dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi se je v omenjenem obdobju giba med 52 in 114 kg na leto. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, saj je za sušna leta zaradi manjših pridelkov značilen precej manjši odvzem dušika. Glavni vir odvzema dušika predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (19 %), zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) pa skupaj predstavljajo 5 % odvzema dušika.

Bruto bilančni presežek dušika se je v obdobju 1992-2015 gibal med 42 in 109 kg N/ha. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so se je zaradi pomanjkanja vode zmanjšali pridelki kmetijskih rastlin in s tem tudi odvzem dušika. Analiza trenda je jasno pokazala, da se je bruto bilančni presežek dušika v obdobju 1992-2015 zmanjševal (1,6 kg na leto, v celotnem obdobju za 46 %). Zmanjševal se je tudi neto presežek (1,6 kg na leto, v celotnem obdobju za 78 %). Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992-2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 52 % vnesenega N, smo v obdobju 2004-2015 ta odstotek povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %. V zadnjem petletnem obdobju (2011-2015) je bil povprečen bruto bilančni presežek 52 kg, neto bilančen presežek pa 19 kg.

V obdobju 2005-2014  je Slovenija izkazovala enak povprečni bruto bilančni presežek dušika kot države članice EU (53 kg N/ha). Med države z izrazito velikim bruto bilančnim presežkom dušika uvrščamo Malto (186 kg N/ha), Ciper (179 kg N/ha), Nizozemsko (166 kg N/ha), Belgijo (139 kg N/ha) in Luksemburg (127 N/ha). Najmanjši bruto bilančni presežek dušika so izkazovale Estonija, Latvija, Bolgarija in Romunija (10-27 kg N/ha).

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti poResoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: 11. november 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o bilančnem presežku dušika so izračunani na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijske zemlje v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu domačih živali in prireji mleka  ter na podlagi strokovnih ocen in literaturnih vrednosti za vsebnost dušika v pridelkih, količini dušika v živinskih gnojilih za posamezne vrste domačih živali itd. Pri izračunu izpustov N smo uporabili podatke nacionalnih evidenc o emisijah amonijaka, didušikovega oksida in NOX (Agencija RS za okolje). Izračuni so opravljeni na letni ravni za obdobje 1992-2015. Podrobne informacije o metodiki so na voljo pri avtorjih izračuna na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o vnosu,  odvzemu in izpustih N so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha) na posamezno leto. Podatek o bruto bilančnem presežku dušika je izračunan kot razlika med bruto vnosom dušika na kmetijska tla in odvzemom dušika s kmetijskimi pridelki. Neto bilančni presežek N predstavlja razliko med neto vnosom dušika in odvzemom dušika s kmetijskimi pridelki, pri čemer izračunamo neto vnos tako, da od bruto vnosa odštejemo izpuste dušikovih spojin v zrak.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:  Bilančni presežek N je izračunan na podlagi uradnih evidenc ter strokovnih ocen. Podatki so obremenjeni z določeno negotovostjo, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen in nezanesljivosti strokovnih ocen. V primeru strokovnih ocen smo se oprli na nekatere ugotovitve raziskav in strokovnih nalog, ali pa na ocene za primerljive članice EU. Metodologija izračuna ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilančnega presežka N, zato je državam prepuščeno, da se oprejo na lastne strokovne ocene. Kljub temu menimo, da ocene relativno dovolj dobro odsevajo dejansko stanje. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Ker so podatki o nacionalnem bilančnem presežku dušika izračunani za daljše časovno obdobje (1992-2015), ne izključujemo možnosti, da je primerljivost podatkov med leti lahko do določenega obsega vprašljiva, saj so se v omenjenem obdobju metodologije pridobivanja podatkov za uradne evidence spreminjale. To ugotavljamo predvsem za pridelke ter površine posameznih vrst kmetijskih rastlin.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o bruto bilančnem presežku dušika za države članice Evropske unije (EU-28) za obdobje 2005-2014 so povzeti iz spletne strani EUROSTAT .
Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 14. november 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Na spletni strani EUROSTAT so navedeni podatki o bruto bilančnem presežku dušika za 28 držav članic Evropske unije (EU-28). V kazalcu je prikazana primerjava s podatki za Slovenijo v obdobju 10 let (2005-2014), pri čemer smo v primerjavo z EU-28 vključili podatke, ki so za Slovenijo predstavljeni v tem kazalcu in ne na spletni strani EUROSTAT na dan zajema podatkov (14. november 2016). Predstavljeni izračuni za Slovenijo se namreč zaradi nedavno spremenjene metodologije nekoliko razlikujejo od objavljenih podatkov na EUROSTAT.    
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o bruto bilančnem presežku dušika so po posameznih državah EU-28 prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha).
Geografska pokritost: Evropsko unijo (EU) sestavlja 28 članic EU (EU-28): Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Metodologija izračuna ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilančnega presežka N. Primerjava med posameznimi članicami EU zaradi tega ni popolnoma zanesljiva.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): /
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): / 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3

15. november 2016
Janez Sušin, Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije