[KM03]
Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi
Objave: [ 2016 2011 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov v Sloveniji in Evropski uniji (EU) v obdobju 1999-2015. Prikazane so površine, za katere so bile izplačane podpore za izvajanje posameznih okoljskih ukrepov po uredbah o izvajanju kmetijske politike v določenem letu. Ker se na isti površini lahko izvaja več različnih kmetijsko-okoljskih ukrepov, osnovni podatek predstavljajo bruto površine zemljišč. Relativni agregatni kazalec je delež površin s temi ukrepi v skupni površini kmetijske zemlje v uporabi. Za izračun relativnega kazalca je uporabljen podatek o neto površinah (brez podvajanja površin, na katerih se izvaja več kakor en ukrep). Ta kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepov, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira okolju prijazne načine pridelave.

Slika KM3-1: Površine zemljišč, vključene v kmetijsko-okoljske programe v Sloveniji v obdobju 1999-2015

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016; Statistični urad Republike Slovenije, 2016.
*Opomba k sliki KM3-1: Od leta 2015 je v veljavi nov program ukrepov, ki ni neposredno primerljiv s predhodnim.


Slika KM3-2: Delež površin, na katerih se izvaja vsaj en kmetijsko-okoljski ukrep, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi po državah EU leta 2014

Vir: Evropska mreža za podeželje, 2016; EUROSTAT, 2016, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016; Statistični urad Republike Slovenije, 2016.


- do leta 2013 izvajati kmetijsko-okoljske ukrepe na 365.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (bruto površina), od tega na 204.000 ha vsaj en kmetijsko-okoljski ukrep (neto površina) (Program razvoja podeželja za obdobje 2007-2013);

- do leta 2020 izvajati kmetijsko-okoljske-podnebne ukrepe na 426.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi in ekološko kmetovanje na 55.000 ha (skupaj na 481.000 ha bruto površine) (Program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020). 

Ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih programov z različnimi oblikami podpor spodbujajo ohranjanje ali prehod na okolju prijaznejše načine pridelave, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in voda, ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, s tem pa tudi k trajnostni rabi naravnih virov. Kmetovalci se v program vključujejo prostovoljno, ukrepe pa izvajajo na delu ali celotnem gospodarstvu. S posebno pogodbo se obvežejo, da bodo najmanj minimalno določeno obdobje (praviloma pet let) kmetovali v skladu s predpisanimi pogoji za posamezen ukrep, ki od njih zahtevajo več kakor samo spoštovanje običajnih načel dobre kmetijske prakse. Z vključitvijo v kmetijsko-okoljski program pridobijo pravico do plačil za kritje dodatnih stroškov ali nadomeščanje izgube dohodka zaradi zahtevnejšega načina kmetovanja.

Kmetijska politika je prve ukrepe za podporo okolju prijaznih načinov kmetovanja začela izvajati v letu 1999, v večjem obsegu pa po sprejetju Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa v letu 2001. V prvem letu (2001) se je poskusno izvajalo deset ukrepov, v naslednjih letih pa je njihovo število naraslo na več kot 20. Podpore v okviru kmetijsko-okoljskega programa so po vstopu v EU leta 2004 postale del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (2004-2006, 2007-2013 in 2014-2020). V letu 2015 so se začeli izvajati ukrepi po novem programu, ki zajema obdobje do leta 2020. Nova kmetijsko-okoljska-podnebna plačila vsebinsko zasledujejo podobne cilje kot v prejšnjih obdobjih, izvajajo pa se v okviru 19 operacij, ki vsebujejo skupno več kot 50 obveznih in izbirnih zahtev. Shema ekološkega kmetijstva se po novem izvaja kot samostojen ukrep. Zaradi razlik v vrstah in številu ukrepov, površine zemljišč vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe v letu 2015 niso neposredno primerljive s prejšnjimi leti.

Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi so se po letu 1999 močno povečale. V letu 1999 so se ti ukrepi izvajali na 2.948 ha, v letu 2004 na 235.254 ha, v letu 2007, ko se je začelo programsko obdobje 2007-2013, pa že na 328.364 ha. V letu 2014, ki je bilo zadnje leto izvajanja ukrepov po tem programu, so površine s kmetijsko-okoljskimi ukrepi obsegale 254.772 ha. Zmanjšanje teh površin v primerjavi z letom 2007 je predvsem posledica postopnega prenehanja petletnih obveznosti, ki so bile prevzete že v predhodnem programskem obdobju ter omejitev pri prevzemanju novih obveznosti po letu 2008.  V letu 2015 so se kmetijsko-okoljski ukrepi po novem programu izvajali na 317.458 ha kmetijskih zemljišč (bruto). Delež kmetijske zemlje v uporabi, na kateri se izvaja najmanj en kmetijsko-okoljski ukrep (neto površina) se je povzpel od 0,6 % v letu 1999 na 39,2 % v letu 2014. Primerjava s podatki za druge članice EU kaže, da je delež površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi v Sloveniji razmeroma visok, vendar mnogo nižji kot na primer na Finskem, v Luksemburgu in Avstriji, kjer je bil ta delež v letu 2014 večji od 80 %.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti poProgramu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 in 2014-2020
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o odobrenih in izplačanih podporah za posamezne kmetijsko-okoljske ukrepe ter površinah, na katere se ta izplačila nanašajo, vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v okviru letnih Poročil o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v posameznem letu (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ki so dostopna tudi na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije. Podatke o skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi zbira in objavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS) v SI-STAT podatkovnem portalu (Okolje in naravni viri > Kmetijstvo in ribištvo > Rastlinska pridelava > Pridelki in površina > Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha)).
Skrbnik podatkov: ARSKTRP/MKGP, SURS
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.10.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah, za katere so bile odobrene in izplačane podpore za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so sestavni del sistema izvajanja ukrepov kmetijske politike. Izvorni podatki se posodabljajo tekoče, z vsakim izplačilom odobrene vloge. Podatek o površinah s kmetijsko-okoljskimi ukrepi za posamezno leto je prerez stanja na določen datum v drugi polovici naslednjega leta, ko je že bila izvedena večina izplačil za ukrepe, izvajane v predhodnem letu. 
Metodologija obravnavanja podatkov: Skupne površine zemljišč, ki so vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe, so izračunane kot seštevek površin s posameznimi osnovnimi ukrepi. Podatki o neto površinah, to je površinah, ki so upoštevane samo enkrat, če se na isti površini izvaja več kmetijsko-okoljskih ukrepov, so povzeti neposredno iz letnih poročil MKGP. Ti podatki niso na voljo za vsa leta in metodološko niso povsem primerljivi s podatki o bruto površinah. Relativni kazalec je izračunan z deljenjem neto površin s skupno kmetijsko zemljo v uporabi (neto površine s kmetijsko-okoljskimi ukrepi/KZU x 100).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): 
Podatki iz administrativnih virov niso sistematično in redno javno dostopni. V posameznih poročilih je mogoče najti nekoliko različne podatke, ki pa se med seboj ne razlikujejo toliko, da bi to vplivalo na zanesljivost kazalca. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): 
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je dovolj zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o površinah, na katerih se izvaja najmanj en kmetijsko-okoljski ukrep, so objavljeni v okviru Evropske mreže za podeželje (European Network for Rural Development). Podatki o skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi po posameznih državah članicah so dostopni v podatkovnih zbirkah EUROSTAT . Skrbnik podatkov: Evropska komisija, EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.10.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o neto površinah zemljišč, vključenih v kmetijsko-okoljske ukrepe, se nanašajo na izplačane podpore za izvajanje  teh  ukrepov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno v letnih poročil o napredku v okviru spremljanja izvajanja programa razvoja podeželja.
Metodologija obravnavanja podatkov:  Relativni kazalec (delež kmetijske zemlje v uporabi, na katerem se izvaja najmanj en kmetijsko-okoljski ukrep) je izračunan z deljenjem neto površin s skupno kmetijsko zemljo v uporabi (neto površine s kmetijsko-okoljskimi ukrepi/KZU x 100). 
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov):  Podatki niso redno na voljo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): 
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je razmeroma zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 2

11. november 2016
Tanja Travnikar, Tina Volk, Kmetijski inštitut Slovenije