[KM01]
Poraba sredstev za varstvo rastlin
Objave: [ 2016 2014 2011 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje prodajo aktivnih snovi, ki sestavljajo fitofarmacevtska sredstva (FFS) ter porabo FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi).

FFS so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. Aktivne snovi imajo splošni ali posebni učinek na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.

Kazalec je v sedanji obliki zaradi nezanesljivih podatkov treba upoštevati samo kot začasen in ga bo treba v prihodnje izpopolniti, predvsem z zanesljivejšimi podatki o dejanskih površinah obdelovalnih zemljišč in s podatki o uporabi FFS na teh zemljiščih. Statistični urad Republike Slovenije pri tem upošteva le kmetijska zemljišča v okviru kmetijskih gospodarstev, prodaja pa zajema tudi FFS, ki so porabljena izven teh gospodarstev. Ta kategorija zemljišč predstavlja v Sloveniji po različnih ocenah tudi več kakor 50.000 ha. Predvsem gre za trajne nasade, vrtove in nekatera druga nekmetijska zemljišča (npr. železnice, ceste, zelenice, golf igrišča in druga športna igrišča) , kjer se izvajajo ukrepi varstva rastlin ob uporabi FFS.

Slika KM1-1: Prodaja fitofarmacevtskih sredstev na debelo v tonah aktivnih snovi

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2016


Slika KM1-2: Deleži prodaje fitofarmacevtskih sredstev na debelo za leto 2015

Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2016.


Slika KM1-4: Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč

Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2016.


Slika KM1-5: Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč v posameznih državah EU v letih 2003, 2009 in 2014

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2016; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016; Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2016.


  • pomembno izboljšanje stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za FFS in njihove razgradne produkte v pitni vodi in virih le-te skladno s Pravilnikom o pitni vodi
  • zmanjšanje porabe FFS, vpeljavo ekološke in drugih okolju prijaznih oblik kmetijstva ter preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja iz točkovnih in razpršenih virov
  • opredeliti promet, nadzor in uporabo FFS, zato da se preprečijo njihovi škodljivi učinki na ljudi in okolje v celoti.

Sredstva za varstvo rastlin (fitofarmacevtska sredstva, podskupina pesticidov) so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki učinkujejo na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode in tako varujejo rastline. Poraba sredstev za varstvo rastlin se je po podatkih o njihovi prodaji v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila. Če smo še leta 1992 porabili 2.031 ton sredstev za varstvo rastlin, je bila  vrednost le-teh v letu 2015 le še 1.102 ton. Poraba sredstev za varstvo rastlin v zadnjih petih letih je precej enakomerna z okoli 5,7 kg aktivne snovi na hektar obdelovalne površine, nihanja med leti so predvsem posledica vremenskih razmer.  Potem, ko je v letu 2013 njihova skupna poraba znašala zgolj 5,1 kg na hektar, kar je najmanj v celotnem obdobju spremljanja, je bila poraba v letu 2015 zopet nekoliko večja in sicer 5.56 kg na hektar.

Pri obravnavi prikazane porabe na hektar obdelovalne površine je treba upoštevati, da je le-ta nekoliko precenjena, saj podatek o zemljiščih ne zajema vseh površin, na katerih se uporabljajo sredstva za varstvo rastlin (kmetijska zemljišča ne-kmetov, zelenice, športna igrišča, ceste, ipd.).

Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč v Sloveniji je večja kot v večini drugih držav EU, vendar pa primerljiva z državami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Za Slovenijo je značilen velik delež trajnih nasadov – sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč, na katerih je poraba sredstev za varstvo rastlin (predvsem fungicidov) na hektar precej večja kot pri žitih in večini okopavin. Fungicidi predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih sredstev za varstvo rastlin v Sloveniji, med njimi največji delež predstavljajo za okolje manj obremenjujoči anorganski fungicidi na podlagi žvepla.

Trend zmanjševanja rabe herbicidov je posledica uporabe novejših skupin pripravkov z manjšim odmerkom aktivne snovi na hektar in precejšnjih sprememb v setveni strukturi. Poraba insekticidov, ki predstavljajo manj kot dvajsetino vseh uporabljenih pesticidov, se spreminja predvsem v odvisnosti od vremenskih razmer, ki vplivajo na razvoj škodljivcev. Registracijo, promet in uporabo sredstev za varstvo rastlin zaradi varstva potrošnikov kmetijskih pridelkov in varstva okolja – predvsem vodnih virov – ureja zakonodaja, kjer veljajo posebne omejitve uporabe znotraj vodovarstvenih območjih.

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012  (ReNPVO) (Ur.l. RS, št. 2/06), Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih ( ZFfS-1) (Ur.l.RS, št. 83/12), Nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2022 (Vlada RS nov/2012) ter Načrtu upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Ur.l.RS, št.67/2016) v okviru Vodne direktive.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o proizvodnji in prodaji fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji zbira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), prej Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS), podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi ter obdelovalnih zemljiščih pa Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Podatke o kmetijskih zemljiščih občasno pripravljajo in urejajo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) (leto 2002 in 2005).
Skrbnik podatkov: SURS in UVHVVR
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o proizvodnji in prodaji FFS v Sloveniji zbira vsako leto UVHVVR na podlagi obveznega javljanja podatkov s strani firm, ki se ukvarjajo prometom in prodajo FFS. Podatki so zaradi načina zbiranja in urejanja podatkov za preteklo leto na voljo za dobro leto nazaj (npr. v sredi leta 2016 za leto 2015). Podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi ter obdelovalnih zemljiščih pa zbira SURS v sklopu njihovih periodnih popisov in jih letno objavlja v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Podatke o kmetijskih zemljiščih občasno pripravljajo in urejajo tudi na MKGP (leto 2002 in 2005), pri čemer pa se le-ti precej razlikujejo od podatkov, ki jih pripravljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije in temeljijo na posnetkih iz zraka.
Metodologija obdelave podatkov: Na grafih je prikazana skupna količina prodanih sredstev in prodaja posameznih skupin FFS (fungicidi, herbicidi, insekticidi) ter deleži prodaje FFS za obdobje 1992-2015. Izračunana je poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi) ter podana primerjava z nekaterimi državami Evropske unije (EU-27), za katere smo uspeli pridobiti podatke iz podatkovne baze Eurostata.
Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): kazalec prikazuje uradne podatke prodaje in prometa FFS v Sloveniji, za katere lahko ugotovimo, da so dovolj zanesljivi. To potrjuje tudi ocena porabe FFS, ki jo ločeno pripravljajo firme, ki se ukvarjajo s prometom in prodajo FFS v Sloveniji. Oceno v manjši meri otežuje le prost pretok blaga in storitev znotraj držav EU, saj je težko nadzirati količine neuradno izvoženih ter uvoženih FFS s strani uporabnikov FFS. Precej manj zanesljiv pa je kazalec ocene porabe FFS na ha. Le-ta je prav gotovo precenjena, saj uradni podatek Statističnega urada RS ne zajema površine vseh zemljišč, na katerih se pri nas uporabljajo FFS. Za Slovenijo je namreč značilna velika razdrobljenost parcel kot tudi lastništvo nad obdelovalnimi zemljišči. Veliko obdelovalnih zemljišč v lasti nekmetov (vrtički, majhni vinogradi, ohišnice) ni zajetih v uradno statistiko in to onemogoča zanesljivejšo obdelavo podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki za porabo FFS so zanesljivi, podatke za porabo na ha pa je potrebno izboljšati.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 3
Relevantnost: 1 za podatke za porabo FFS, 2-3 za podatke o porabi FFS na ha.
Točnost: 1 za podatke za porabo FFS, 2-3 za podatke o porabi FFS na ha.
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1 za podatke za porabo FFS, 2 za podatke o porabi FFS na ha.

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o proizvodnji, prodaji in porabi FFS zbirajo različne organizacije, med katerimi so najpomembnejše Eurostat, OECD ter Evropsko združenje proizvajalcev FFS, ECPA (European Crop Protection Association). Podatki, s katerimi razpolagajo posamezne organizacije, so pridobljeni na različne načine in za različna obdobja, zaradi česar se med seboj tudi razlikujejo.Pri podatkih Eurostata predstavljajo težavo pomanjkljivi podatki za države EU-27.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o proizvodnji, prodaji in porabi FFS zbirajo različne organizacije, med katerimi so najpomembnejše Eurostat, OECD ter Evropsko združenje proizvajalcev FFS, ECPA (European Crop Protection Association). Podatki, s katerimi razpolagajo posamezne organizacije, so pridobljeni na različne načine in za različna obdobja, zaradi česar se med seboj tudi razlikujejo.Pri podatkih Eurostata predstavljajo težavo pomanjkljivi podatki za države EU-27.
Podatki so dostopni: Eurostat > Agriculture, forestry and fisheries > Food: From farm to fork statistics (food) > Inputs to the food chain (food_in) > Input into agriculture: feedingstuffs, seed, fertilisers, plant protection products (food_in_a) > Use of plant protection products in agriculture (food_in_apest2).
Skrbnik podatkov: Eurostat, OECD, ECPA
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.oktober.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o proizvodnji, prodaji in porabi FFS zbirajo različne organizacije, med katerimi so najpomembnejše Eurostat, OECD ter Evropsko združenje proizvajalcev FFS, ECPA. Podatki, s katerimi razpolagajo posamezne organizacije, so pridobljeni na različne načine in za različna obdobja, zaradi česar se med seboj tudi razlikujejo. Pri podatkih Eurostata, ki naj bi bili najbolj verodostojni, predstavljajo težavo pomanjkljivi podatki za države EU-28, saj precejšnje število držav še vedno ne pošilja dogovorjenih podatkov.
Metodologija obravnavanja podatkov: Na grafih je prikazana skupna količina prodanih sredstev in prodaja posameznih skupin FFS (fungicidi, herbicidi, insekticidi) ter deleži prodaje FFS za obdobje 1992-2015. Izračunana je poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi) ter podana primerjava z nekaterimi državami Evropske unije (EU-28), za katere smo uspeli pridobiti podatke iz podatkovne baze Eurostata. Zadnji razpoložljivi evropski podatki glede prodaje FFS so v zelo omejenem obsegu (za zgolj štiri države članice) objavljeni za leto 2008. Prav tako še niso objavljeni podatki strukturnih popisov kmetijstva 2010 o rabi kmetijskih zemljišč. Trenutno so za države EU 27 na voljo le začasni podatki o številu kmetijskih gospodarstev in kmetijski zemlji v uporabi skupaj, tako da zadnji razpoložljivi podatki o površinah njiv in trajnih nasadov ostajajo za leto 2007.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): kazalec prikazuje uradne podatke Eurostata o prodaji in prometu FFS v posameznih državah EU-27, za katere lahko ugotovimo, da so dovolj zanesljivi. Težavo oziroma slabosti kazalca pa predstavlja pomanjkanje podatkov, saj precejšnje število držav še vedno ne pošilja dogovorjenih podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki za porabo FFS so zanesljivi in primerljivi zgolj za posamezne države v okviru EU-27, podatki za porabo na ha v preteklosti pa so še manj primerljivi in zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 3

Drugi viri in literatura:
- Statistični urad RS, Statistični letopisi RS, 2001-2015,
- Fitosanitarna uprava RS, Sektor za FFS in mineralna gnojila, osebna komunikacija, 2016, 
- Eurostat, 2016: URL: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database?_piref458_1209540_458_211810_211810.node_code=food_in_apest2 (citirano 28.10.2016),
- Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur.l. RS, št. 2/06), 
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih ( ZFfS-1) (Ur.l.RS, št. 83/12),

- Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2022 (Vlada RS nov/2012

14. november 2016
Andrej Simončič, Robert Leskovškek, Kmetijski inštitut Slovenije