[ZD19]
Izbruhi okužb s hrano
Objave: [ 2016 2015 2014 2013 ]

Kazalec predstavlja število prejetih prijav izbruhov okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jo povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane (živil). (ICD-10, A00 do A09).

Hrana (ali živilo) je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Ta opredelitev vključuje tudi pitno vodo ter  zajema posamezne sestavine živila in tudi sestavljene obroke (Uredba (ES) št. 178/2002).

Izbruh okužb s hrano pomeni pojav dveh ali več primerov iste bolezni in / ali okužbe ali stanje, v katerem opaženo število primerov pri ljudeh presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na  isto hrano (živilo) kot nosilec okužbe (Direktiva 2003/99/ES).

Pogosto se namesto izbruha uporablja izraz epidemija, ki v bistvu pomeni isto, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se  redkeje  uporablja z namenom, da se v javnosti  prepreči  negativen odziv.

Slika ZD19-1: Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka in skupaj, Slovenija, 2009 - 2015

Vir: NIJZ, 2009-2016


Slika ZD19-2: Prijavljeni izbruhi okužb z hrano, EU-28, 2009-2014

Vir: EU summary report on zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks 2010-2014; EFSA Journal


  • spremljanje in ocena različnih kategorij živil kot možnih virov prenosa povzročiteljev,
  • identifikacijo dejavnikov tveganja, ki prispevajo k nastanku izbruhov, povzročenih s hrano,
  • oceno trendov glede na število in velikost izbruhov in delež izbruhov, povezanih z različnimi povzročitelji,
  • oceno resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih v izbruhu,
  • na podlagi zbranih podatkov obveščati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila okužb s hrano.

Poleg navedenih ciljev, želimo v skladu z Direktivo 2003/99 / ES, ki opredeljuje spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, izboljšati obravnavo izbruhov povzročenih s hrano, izboljšati kvaliteto poročanja o izbruhih, ter izboljšati sodelovanje in medsebojno obveščanje med OE NIJZ, zdravstveno in veterinarsko inšpekcijo in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Spremljanje izbruhov povzročenih z živili mora biti skupni interes vseh udeležencev.

Med nalezljivimi boleznimi, so bolezni, ki se prenašajo s hrano, še vedno najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti in še vedno predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. S hitrim in pravočasnim zaznavanjem izbruhov s hrano, ter dobro opravljeno epidemiološko preiskavo, ki temelji na usklajeni in poenoteni metodologiji, želimo zagotoviti kvalitetne podatke, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev.

V tej skupini so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z blatom in izbruhanino, prenašajo se prek umazanih rok (bolezni »umazanih rok«), okužene hrane (okužbe s hrano), vode (hidrična okužba) ali predmetov (kontaktna okužba) - tako najdejo pot v usta človeka, ki potem zboli, tj. »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična simptoma večine ČNB (črevesno nalezljivih bolezni). Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano.

Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

Med znanimi bakterijskimi povzročitelji prevladujejo salmonele, med virusnimi pa norovirusi.

V letih od 2011 do 2015 je bilo v Sloveniji prijavljenih 365 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (170). Sledijo izbruhi povzročeni s hrano (33) (NIJZ, 2015).

Če predpostavimo, da so med kontaktnimi izbruhi povzročenimi z norovirusi verjetno tudi nekateri, povezani s pripravo in uživanjem hrane, lahko sodimo, da je skupina izbruhov povezanih s hrano druga najštevilčnejša.

V letu 2015 je v izbruhih povezanih s hrano zbolelo skupno 31 oseb, nihče ni bil hospitaliziran (NIJZ, 2015).

V enem primeru je bila povzročiteljica bakterija Salmonella Coeln v drugem Shigella Sonnei, v tretjem pa Bacilus Cereus. Izbruhi okužb s hrano so se zgodili v gostinskem obratu, v vrtcu in na potovanju po Zelenortskih otokih.

V Evropi je bilo leta 2014 prijavljenih 5.251 izbruhov, v katerih je obolelo 45.665 ljudi. Kot povzročitelj okužb so bili največkrat ugotovljeni virusi, sledila jim je Salmonella. Najpogostejši izvor okužb so bila jajca, mešana hrana ter ribe in ribji izdelki. Iz dosegljivih podatkov lahko zaključimo, da je bilo v letu 2014 največ prijavljenih izbruhov v Franciji (1.364), sledita ji Latvija (491) in Slovaška (465) (ECDC, 2015).

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št. 69/1995, Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999.

Izvorna baza podatkov: Podatki o izbruhih okužb s hrano v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav izbruhov, vse na IVZ (NIJZ), za obdobje 2011-2015.

Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB)

Datum zajema podatkov: november 2016  

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti območni ZZV oziroma območno enoto NIJZ (OE NIJZ) in sodelovati pri obvladovanju epidemije. OE NIJZ o epidemiji takoj obvesti Center za nalezljive bolezni NIJZ; CNB NIJZ. OE NIJZ določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju. V primeru epidemije nalezljive bolezni iz 1. skupine, opredeljene v pravilniku, in epidemije, ki zajame dve ali več območij koordinira izvajanje ukrepov CNB NIJZ. Dodatno pravilnik v 8. členu določa, da OE NIJZ prijavo in odjavo epidemije posreduje CNB NIJZ pisno ali v elektronski obliki.

Poročila se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.

Metodologija obdelave podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za nalezljive bolezni. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano.

Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
    • Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1
    Relevantnost: 1
    Točnost: 2 (Ne zazna se vseh izbruhov.)
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Vir podatkov: The European Surveillance System (TESSy) 

Skrbnik podatkov: European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority

Datum zajema podatkov za kazalec: november 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Ključni cilji sistema TESSy so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU-27, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano po letih.

Geografska pokritost: EU-27

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: podatki o izbruhih okužb s hrano so mednarodno primerljivi.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: z vidika podatkov!

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

      Relevantnost: 1

      Točnost: 2 (ne zaznamo vseh izbruhov)

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

ECDC, EFSA 2015 Food and water-borne diseases and zoonoses

10. november 2016
Tatjana Frelih, dr. med., spec. epidemiologije, Mateja Blaško Markič, dipl.san.ing., Ana Hojs, dr. med., spec. higiene, Eva Grilc, dr. med., spec. epidemiologije, Nacionalni inštitut za javno zdravje