[ZD21]
Incidenca okužb s hrano
Objave: [ 2016 2015 2014 2013 ]

Kazalec predstavlja število prejetih prijav oziroma incidenco črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano v Sloveniji in nekaterih državah EU v izbranem obdobju.

Črevesne nalezljive bolezni so bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji: virusi, bakterije, glive in paraziti. Prenašajo se fekalno oralno (»iz iztrebka v usta«); običajno z zaužito hrano, vodo ali preko umazanih rok.  V skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni in poškodb MKB-10 jih uvrščamo med diagnoze A00 do A09 ter B15 in B17.2.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.

Oseba, ki ima črevesno nalezljivo bolezen oziroma okužbo s hrano, ima prebavne težave zaradi vnetja prebavil, ki se kaže s: slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, povišano telesno temperaturo, drisko. Črevesne nalezljive bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, dojenčke, otroke in nosečnice.

Slika ZD21-1: Incidenca najpogosteje prijavljenih črevesno nalezljivih bolezni v Sloveniji od leta 2006 do 2015

Vir: NIJZ, 2005 – 2016.


Slika ZD21-2: Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2014

Vir: WHO, 2015.


Slika ZD21-3: Incidenca okužb s salmonelo (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27, od leta 2010 do 2013

Vir: WHO, 2015


Slika ZD21-4: Incidenca okužb s hrano, kjer je povzročitelj mikroorganizem (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27, 2009-2012

Vir: WHO, 2015


Incidenca okužb s hrano v Sloveniji je visoka in je pomemben javnozdravstveni problem.

V širšem okvirju so smernice določene na evropski ravni z Global Foodborne Infections Network programom (GFN 2013), ki si prizadeva za krepitev zmogljivosti držav članic pri nadzoru in zajezitvi hudih okužb s hrano, katere del je tudi Slovenija.

Cilji  poglobljenega  spremljanja kazalca – incidenca okužb s hrano oziroma ČNB so :

  • ocena trendov glede na incidenco akutnih gastroenterokolitisov in posameznih povzročiteljev ČNB oziroma okužb s hrano;
  • ocena resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih zaradi ČNB oziroma okužb s hrano;
  • ocene tveganja za zdravje ljudi;
  • poučeno odločanje o javnozdravstvenih ukrepih;
  • na podlagi zbranih podatkov obveščanje in vzgoja splošne in strokovne javnosti z namenom zmanjševanja incidence ČNB oziroma okužb s hrano.
  • ČNB oziroma bolezni, ki se prenašajo s hrano, ostajajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti in so pomemben javnozdravstveni izziv. Ocenjuje se, da prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno zboli za akutno črevesno okužbo. Uvrščamo jih med zoonoze, to so bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi.

    Črevesne nalezljive bolezni povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z iztrebki in izbruhanino ter prenašajo preko umazanih rok (t.i.bolezni »umazanih rok«). Od tod jih zanesejo v hrano (okužbe s hrano), vodo (hidrična okužba) ali na predmete oziroma druge osebe (kontaktna okužba). Povzročitelji najdejo pot v usta človeka, ki se na ta način okuži. Opisana pot se imenuje »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

    Driska in bruhanje sta vodilna klinična znaka večine ČNB. Pri driski je spremenjena konzistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano. Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

    V letu 2015 je bilo 26426 prijav ČNB, kar je za 27 % več kot leto poprej. Največji delež prijavljenih ČNB, 73 %, predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Število prijav norovirusnih okužb je v primerjavi z letom 2014 naraslo za 77 %, rotavirusnih pa se je za 7 % znižalo.

    Med bakterijskimi povzročitelji so po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridium difficile, salmonelami, adenovirusi in patogenimi E.coli. V zadnjih letih pri nas najbolj hitro naraščajo prijave okužb s Clostridium difficile. V letu 2014 smo zaznali tudi znaten porast salmonelnih okužb, tako sporadičnih kot izbruhov, v letu 2015 se je obolevnost ponovno zmanjšala.

    Število hospitaliziranih zaradi ČNB se je v primerjavi z letom 2014 znižalo za 0,9 %. Največ hospitaliziranih je bilo zaradi rotavirusnih okužb (25 %), ČNB neznane etiologije (24 %) in kampilobaktrskih okužb (15 %).

    Dejanska incidenca ČNB oziroma okužb s hrano ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav. Prijave zajemajo namreč samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč. Na ta način podcenimo dejansko breme ČNB. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC (Center for Disease Control) je faktor vsaj 5, lahko je bistveno višji; odvisno od povzročitelja ČNB in prebivalstva.

    Podatki Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) kažejo, da je v zadnjih 5 letih najpogostejša bakterijska zoonoza oziroma črevesna nalezljiva bolezen v evropskih državah kampilobakterioza.

    Povezavo med slabo mikrobiološko kvaliteto pitne vode in boleznijo lahko hitro odkrijemo med hidričnimi izbruhi. Vpliv zaradi prisotnosti E.coli neskladnih vodnih vzorcev, odvzetih v okviru rednega monitoringa, na incidence akutnih gastroenterokolitisov pa še ni raziskan. Z raziskavo na NIJZ v letu 2010 smo analizirali geografsko razporeditev prijavljenih akutnih gastroenterokolitisov (AGI) v Sloveniji in določili mesta, kjer se ti kopičijo. Ugotovljali smo, ali obstaja korelacija med fekalno kontaminacijo vodnih virov in porazdelitvijo prijavljenih primerov AGI. V ta namen smo naredili prostorsko analizo ter uporabili geoinformacijsko tehnologijo in druge metode. Raziskava je pokazala korelacijo med pogostostjo prijavljenih primerov AGI in neskladnimi vzorci pitne vode v okviru monitoringa pitne vode. Mesta kopičenja z najvišjim deležem prijavljenih primerov AGI so na območjih z majhnimi vodooskrbnimi sistemi. Tveganje, da zbolimo za AGI, če smo pili vodo, kontaminirano z E.coli, na vodooskrbnih območjih s 50-1000 uporabniki, je znašalo 1,25 in je bilo signifikantno višje od 1 (p ≤ 0,001) (Grilc in sod., 2015).

    Podatki za Slovenijo

    Cilji in pravne podlage: Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št 33/2006, prečiščeno besedilo; Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999; DIREKTIVA 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz; Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

    Izvorna baza podatkov: Podatki o prijavah ČNB oziroma okužbah s hrano v Sloveniji se dnevno zbirajo na območnih enotah NIJZ, od koder jih pošiljajo na centralno enoto. Od leta 1990 dalje se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL.

    Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil na NIJZ za obdobje 2002-2015.

    Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je NIJZ, Center za nalezljive bolezni.

    Datum zajema podatkov: julij 2016

    Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik po ugotovitvi suma nalezljive bolezni obvestiti območno enoto NIJZ: v roku treh do šestih ur, če gre za nalezljivo bolezen iz prve skupine Pravilnika ali sum na izbruh; treh dni, če gre za nalezljivo bolezen iz druge skupine Pravilnika. Območna enota prijave ČNB in okužb s hrano pošilja Centru za nalezljive bolezni NIJZ.

    Poročila o ČNB oziroma okužbah s hrano se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo se zdravstvenim in drugim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.

    Metodologija obdelave podatkov: območne enote in Center za nalezljive bolezni NIJZ, podatke objavljajo v mesečnih, letnih  in obdobnih poročilih. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih primerov ČNB oziroma okužb s hrano.

    Informacija o kakovosti:

    • Prednosti in slabosti:

    Prednosti: zakonsko obvezna prijava, zgodnje odkrivanje, računalniško zbiranje in obdelava podatkov.

    Spremljanje nalezljivih bolezni smo izboljšali z uvedbo novega računalniškega programa.

    Slabosti: s spremljanjem pasivnih prijav nalezljivih bolezni pogosto podcenimo dejansko breme ČNB

    oziroma okužb s hrano v populaciji.

    • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.

    Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

    Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

    • Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1

    Relevantnost: 1

    Točnost: 2

    Časovna primerljivost: 1

    Prostorska primerljivost: 1

    Podatki za druge države

    Vir podatkov: The European Surveillance System (TESSy) , ECDC.

    Skrbnik podatkov: European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority

    Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2016.

    Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Njeni ključni cilji so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

    Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o incidenci okužb s hrano po letih.

    Geografska pokritost: EU-27.

    Informacije o kakovosti:

    Prednosti in slabosti kazalca: Tessy sistem je morda na začetku nekoliko zapleten za uporabo.

    Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni in relevantni; negotovost – sistemi spremljanja nalezljivih bolezni v državah se med seboj razlikujejo; bolj enotno poročanje zagotavlja uporaba standardnih definicij nalezljivih bolezni za namene spremljanja, ki jih je izdal ECDC.

    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

    Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

    Drugi viri in literatura

    1. DIREKTIVA 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz (21. oktober 2013).
    2. European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. 2012. The European Surveillance System (TESSy). Stockholm, ECDC, (21. Oktober 2013).
    3. Grilc E, Gale I, Veršič A, Žagar T, Sočan M. Drinking Water Quality and the Geospatial Distribution of Notified Gastro-Intestinal Infections / Kvaliteta pitne vode in geoprostorska porazdelitev prijavljenih črevesnih okužb. Pridobljeno s spletne strani 20.7.2015.
    4. Nacionalni inštitut za javno zdravje . Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 2002-2014. Ljubljana, NIJZ, (junij 2015).
    5. Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti, (21. oktober 2013).
    6. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l.RS, št. 16/99, (19. november 2012).
    7. 2011. European Health For All statistical database (HFA – DB). Geneva, WHO, (21. oktober 2013).
    8. 2013. GFN Programme. (21. oktober 2013).
    9. Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1 (21. oktober 2013).
    Julij 2016
    Mag. Eva Grilc, dr. med., spec. javnega zdravja, Tatjana Frelih, dr. med., spec. epidemiologije, Maja Praprotnik, dipl. san. inž., Nacionalni inštitut za javno zdravje