[ZD28]
Obstojna organska onesnaževala
Objave: [ 2016 ]

Kazalec prikazuje spremljanje vsebnosti dioksinov in polikloriranih bifenilov v maščobnih kategorijah živil. Omenjene snovi spadajo med obstojna organska onesnaževala.

Dioksini in poliklorirani bifenili (PCB)

Dioksini in poliklorirani bifenili so halogenirani aromatski ogljikovodiki z dvema obročema, kamor uvrščamo poliklorirane dibenzo-p-dioksine (PCDD), poliklorirane dibenzofurane (PCDF) in poliklorirane bifenile (PCB).

PCDD in PCDF so ploskovne spojine, katerih strukturno ogrodje je sestavljeno iz dibenzo-p-dioksina ali dibenzofurana. Nastajajo v različnih industrijskih in energetskih procesih. V odvisnosti od števila in položaja atomov klora obstajajo različne kemijsko sorodne spojine (kongenerji): v skupini PCDD je 75 spojin, v skupini PCDF pa 135 spojin. Število atomov klora in njihova pozicija določata tudi razgradljivost v okolju in strupenost za žive organizme. Zaradi stabilnosti in težje razgradljivosti so prisotni globalno v vseh segmentih okolja (sedimenti, zemlja, zrak, voda, živi organizmi).

Poliklorirani bifenili (PCB) so skupina preko 200 spojin, ki jih glede na njihovo strupenost delimo v dve skupini. Manjša skupina 12 spojin, ki ima planarno strukturo, kaže podobne toksikološke značilnosti kot dioksini in jih označujemo kot »dioksinom podobni PCB« (DL-PCB), medtem ko so »dioksinom nepodobni PCB« zaradi vezave klorovih atomov na orto mestih enega ali obeh obročev, neplanarni. PCB so bili široko uporabljani v industriji, tehnične mešanice so običajno vsebovale substance iz obeh skupin PCB. Kljub prepovedi uporabe konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, so PCB vstopili v okolje in preko okolja v prehransko verigo, kjer jih še vedno zaznavamo.

Slika ZD28-1: : Odstotek mejne vrednosti za vsebnost vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB, izražene v ekvivalentih toksičnosti (SZO-PCDD/F-TEQ*), v živilih na slovenskem trgu za obdobje 2012−2014

Vir: Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) za leta 2012 -2014.

* Opomba k sliki ZD28-1: Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB, izražena v ekvivalentih toksičnosti z uporabo faktorjev ekvivalence toksičnosti (TEF)(Van den Berg in sod., 2006)



Slika ZD28-2: Odstotek mejne vrednosti za vsebnost vsote PCB 28, PCB 52, PCB 101, PCB 138, PCB 153 in PCB 180 (ICES−6) v živilih na slovenskem trgu v obdobju 2012−2014 (Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006)

Vir: Poročila o izvajanju posameznih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi (od leta 2013 Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) za leta 2012 -2014.


Dioksini in PCB so strupene snovi, ki kažejo škodljive učinke na koži, na imunskem in razmnoževalnem sistemu, pri razvoju zarodka, motijo hormonsko ravnovesje in so rakotvorne. Njihova strupenost povezana s škodljivimi učinki na plodnost, razvoj zarodka in hormonski sistem je bila dolgo časa podcenjena, saj so novejše študije pokazale, da imajo dioksini in nekateri PCB že v nizkih odmerkih in pri bolj občutljivih populacijskih skupinah (nosečnice, dojenčki) lahko pomemben vpliv (EC, 2001; Hoekstra et.al., 2012).

Zaradi lipofilnosti se dioksini in poliklorirani bifenili kopičijo v prehranski verigi. Dioksini in PCB se absorbirajo prek kože, dihal in prebavil, pri čemer hrana predstavlja 90 do 95% vnosa. Pri človeku njihov prenos poteka večinoma z vezavo na lipoproteine direktno v maščobno tkivo, organe z veliko maščobe, tkiva, kri in materino mleko. Večina teh snovi se zelo počasi presnavlja, razpolovna doba niha od več mesecev do več let.

Njihova prisotnost je bila zaznana v vseh vrstah hrane, posebno v živilih živalskega izvora, ki so bogata z maščobo. V okolju se običajno pojavlja kompleksna mešanica onesnaževalcev, ki jo sestavljajo PCDD, PCDF, dioksinom podobni PCB in dioksinom nepodobni PCB. Splošno zmanjšanje izpustov dioksinov, furanov in polikloriranih bifenilov v okolje ter s tem izpostavljenosti ljudi je bilo doseženo zlasti z obsežnim nadzorovanjem virov industrijskih emisij in s strategijami, katerih namen je zmanjševanje prisotnosti teh snovi v krmi in hrani. Za zmanjšanje vnosa v ljudi je pomembno zmanjševati ravni v celotni prehranjevalni verigi, saj so ljudje prav preko hrane najbolj izpostavljeni tem snovem (EC, 2010).

Spremljanje vsebnosti dioksinov in PCB, ki ga prikazujemo s tem kazalnikom, vključuje podatke uradnega nadzora v obdobju od 2012 do 2014. Povprečne vsebnosti vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB, izražene v toksičnih ekvivalentih (TEQ) in povprečne vsebnosti vsote šestih indikatorskih PCB (PCB28, PCB 52, PCB 101, PCB 138, PCB 153 in PCB 180) so izračunane ob predpostavki, da so vsebnosti izmerjene pod mejo določanja (< LOQ) enake meji določanja.

Svetovna zdravstvena organizacija in druge institucije so za izračun toksičnega ekvivalenta (TEQ) posamezne komponente v mešanici dioksinov in dioksinom podobnih PCB privzele pristop faktorjev ekvivalence toksičnosti (TEF) (Van den Berg et al., 2006). V tem konceptu je strupenost mešanice dioksinov in dioksinom podobnih PCB izračunana kot vsota strupenosti posameznih komponent glede na predstavnika z najvišjo ugotovljeno strupenostjo (2,3,7,8-TCDD), ki mu je dodeljena TEF vrednost 1,0. Vsem ostalim kemijskim spojinam PCDD in PCDF so dodeljene enake ali nižje TEF vrednosti, ki izhajajo iz njihove strupenosti (EFSA, 2012). Višje povprečne vrednosti seštevka dioksinov in dioksinov podobnih PCB so pričakovano najdene v živilih živalskega izvora. Pregled povprečnih vrednosti seštevka dioksinov in dioksinom podobnih PCB, ki ga je pripravila EFSA v poročilu o monitoringu dioksinov in PCB v državah EU med leti 1995 in 2010 (EFSA, 2012) pokaže, da so najvišje ugotovljene vrednosti v ribjih jetrih (28 pg TEQ/g), v jetrih kopenskih živali (11 pg TEQ/g maščobe) ter v mišičnini jegulj (10 pg TEQ/g).

Kot parameter za določevanje dioksinom nepodobnih PCB v vzorcih iz okolja, vzorcih tkiva in vzorcih živil se pogosto uporablja seštevek šestih PCB. Pokazalo se je, da seštevek PCB 28, 52, 101, 138, 153, 180 predstavlja vsaj polovico njihove celotne vsebnosti. Višje povprečne vrednosti seštevka šestih indikatorskih PCB-jev so pričakovano najdene v živilih živalskega izvora. Pregled povprečnih vrednosti seštevka šestih indikatorskih PCB, ki ga je pripravila EFSA v poročilu o monitoringu dioksinov in PCB v državah EU med leti 1995 in 2010 (EFSA, 2012) pokaže, da so najvišje ugotovljene vrednosti v ribjih jetrih (249 μg/kg) ter v mišičnini jegulj (199 μg/kg) (EFSA, 2012).

V Evropi je v obdobju 1995 do 2010 opaziti znižanje onesnaženosti določenih skupin živil z dioksini in PCB, zlasti v mleku in mlečnih izdelkih, kokošjih jajcih in proizvodi iz jajc in v mišičnini rib (jegulje so izključene) (EFSA, 2012). Opaziti je tudi znižanje izpostavljenosti evropske populacije dioksinom in PCB med obdobji 2002−2004 in 2008−2010.

Oskrba z varno in prehransko ustrezno hrano, ki ne ogroža zdravja ljudi in potrošnikov, je temeljno vodilo nacionalne prehranske politike – kot usklajenega načrtovanja resornih ministrstev in strokovnih institucij - ter posredno enega najpomembnejših dejavnikov varovanja zdravja kot javnega interesa. Zato tudi vse aktivnosti oziroma ukrepe, namenjene preprečevanju negativnih učinkov, ki jih povezujemo z vsebnostjo obstojnih organskih onesnaževal v živilih, razumemo kot del nacionalnega sistema varnosti živil/hrane (Čehić, 2007).

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Community strategy for dioxins, furans and PCBs (EC, 2001) in Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (EC, 2006).
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Podatki uradnega nadzora in Poročila o spremljanju vsebnosti nekaterih onesnaževal v živilih 2012, 2013 in 2014. Skrbnik podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Datum zajema podatkov za kazalec: februar−november 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni združeno, za obdobje 2012−2014. Podatki so na voljo na letni ravni in so zagotovljeni na podlagi letnega in večletnega programa vzorčenja.
Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 določa mejne vrednosti za vsoto dioksinov, dioksinom podobnih PCB in indikatorskih dioksinom nepodobnih PCB v tistih kategorijah živil, v katerih je prisotnost najbolj verjetna in ki lahko največ prispevajo k celotni izpostavljenosti. Spremljanje skladnosti z določenimi mejnimi vrednostmi poteka preko uradnega nadzora.
Metodologija obdelave podatkov: Kazalec prikazuje povprečno vrednost vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB v obliki toksičnih ekvivalentov (TEQ) ter povprečno vrednost vsote šestih indikatorskih PCB (dioksinom nepodobni PCB) v kategorijah živil, ki so na voljo na trgu prebivalcem Slovenije. Povprečne vsebnosti vsot dioksinov in dioksinom podobnih PCB (TEQ) ter šestih indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil primerjamo z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi za te kategorije živil.  

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Podatki se vsakoletno zbirajo na podlagi Uredbe 1881/2006 in so predmet poročanja Evropski komisiji.
Slabost: Povprečna vsebnost vsote dioksinov in PCB v posameznih kategorijah in primerjava z mejnimi vrednostmi je zgolj ocena dejanskih vsebnosti dioksinov in PCB, ki so jim lahko izpostavljeni prebivalci Slovenije.Z obravnavanim kazalcem lahko samo do neke mere spremljamo in napovedujemo vnos dioksinov in PCB pri ljudeh s hrano. Bolj natančne ocene, zaradi relativno nizkega števila vzorcev in s tem manjše statistične moči podatkov, še niso možne. Za primerjave s kazalci zdravstvenega stanja ljudi bi dolgotrajen vnos dioksinov in PCB morali spremljati z ustreznimi ekotoksikološkimi raziskavami in biomonitoringom.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatkovne vrzeli v podatkovnem nizu)
Časovna primerljivost: 2 (nepopoln podatkovni niz)
Prostorska primerljivost: 2 (nezadovoljiva prostorska pokritost)

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evropska agencija za varno hrano (European Food Safety Authority), 2012 - Update of the monitoring of dioxins and PCBs levels in food and feed.
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za varno hrano (European Food Safety Authority).
Datum zajema podatkov za kazalec: 8. november 2016.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Uporabljeni so bili podatki iz znanstvenega poročila Evropske agencije za varno hrano iz leta 2012: Update of the monitoring of dioxins and PCBs levels in food and feed. Opisna statistika o vsebnosti dioksinov in PCB v živilih je bila napravljena na razultatih vzorcev zbranih iz 26 evropskih držav, vključno s Slovenijo, v letih 1995−2010. V Evropski uniji se podatki zbirajo na letnem nivoju.
Metodologija obdelave podatkov: Kazalec prikazuje povprečno vrednost vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB v obliki toksičnih ekvivalentov (TEQ) ter povprečno vrednost vsote šestih indikatorskih PCB (dioksinom nepodobni PCB) v kategorijah živil, ki so na voljo na trgu prebivalcem 26 evropskih držav, vklučno s Slovenijo. Povprečne vsebnosti vsot dioksinov in dioksinom podobnih PCB (TEQ) ter šestih indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil primerjamo z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi za te kategorije živil.  

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Podatki se zbirajo na letnem nivoju na podlagi Uredbe 1881/2006 in so predmet poročanja posameznih držav članic Evropski komisiji.
Slabost: Povprečna vsebnost vsote dioksinov in PCB v posameznih kategorijah in primerjava z mejnimi vrednostmi je zgolj ocena dejanskih vsebnosti dioksinov in PCB, ki so jim lahko v povprečju izpostavljeni prebivalci 26 evropskih držav.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatkovne vrzeli v podatkovnem nizu)
Časovna primerljivost: 2 (nepopoln podatkovni niz)
Prostorska primerljivost: 2 (nezadovoljiva prostorska pokritost)

Drugi viri in literatura

1. december 2016
Urška Blaznik in Stanislava Kirinčič, Nacionalni inštitut za javno zdravje