[GZ05]
Krčitve gozda
Objave: [ 2016 2014 2011 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje površine krčitev gozdov, od tega površine izkrčene v skladu s soglasjem pristojnih inštitucij in površine izkrčene z nezakonitimi posegi. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2015.

V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je krčitev gozda opredeljena kot odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

Slika GZ5-1: Krčitve gozdov, 1990-2015

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2016


Dovoliti krčenje gozdov v primerih, če krčenje ne pomeni bistvenega okrnjenja ekološke funkcije gozdov ali če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki pomen gozdov.

Glede na površino gozda, krčitve predstavljajo zanemarljiv delež. Povprečje za obdobje 2001–2005 je 205 ha, povprečje za obdobje 2006–2010 pa 354 ha, kar kaže na močno naraščajoč trend. Zavod za gozdove Slovenije je v preteklih letih obravnaval letno od 750 do prek 1000 vlog za soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor. Po letu 2010 pa je bilo posegov v gozdove vsako leto vsaj okoli 2300.

Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov kot so avtoceste, daljnovodi, za pozidavo in za ostale namene (kamnolomi, deponije, smetišča). Po letu 2008 so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene, ki so tako v letu 2015 obsegale kar 73 % vseh izkrčenih površin. Razlog za to je predvsem sprememba Zakona o gozdovih, ki dovoljuje krčitev gozda v kmetijske namene tudi na zemljiščih, kjer je namenska raba gozd, če površina ni večja od 0,5 ha in gozd ni opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. Spremenjena pa je bila tudi Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki je med namenske rabe, za katere se pridobi plačilna pravica, z letom 2008 uvrstila tudi namensko rabo "1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem". Obseg izvedenih krčitev je v nekaterih krajinah precej visok, njihov pomen, oz. negativen vpliv pa velik, še posebej upoštevaje dejstvo, da so se krčitve za urbanizacijo in infrastrukturo izvršile v glavnem v gozdovih v neposredni bližini večjih mest. Predvsem pri izgradnji infrastrukture (avtoceste, elektrovodi) je bilo izkrčenih kar nekaj izjemnih gozdov.

V preteklosti je bila večina krčitev izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij, v letu 2009 pa se je delež krčitev, ki so izvedene brez soglasij povzpel kar na tretjino, danes pa znaša med 10 in 15%.

Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Centralna baza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije, 2016 in Letna poročila ZGS o gozdovih. Skrbnik podatkov: Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje, Dragan Matijašić, vodja Oddelka za gozdnogospodarsko načrtovanje.
Datum zajema podatkov za kazalec: 31.12.2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Navedeni podatki se obnavljajo vsako leto. Na podlagi vlog občanov se beležijo vsi legalni posegi v gozd, s periodičnimi terenskimi ogledi pa se evidentirajo tudi nelegalne krčitve. Ob terenskem ogledu so podlaga za to delo tudi najnovejši dostopni digitalni ortofoto posnetki. Vse te spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) se na nivoju Slovenije za preteklo leto zbere v začetku tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Podatek krčitvah smo dobili iz letnih poročil Zavoda za gozdove Slovenije (od leta 1999). Način ugotavljanja površin krčitev gozdov določa Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list 91/10). Evidenca krčitev gozda je za vsako leto izdelana na osnovi ocen oz. na osnovi načrtovanega obsega posegov v prostor (iz lokacijskih in projektnih dokumentacij). Posek zaradi krčitev se evidentira po naslednjih vzrokih poseka: ceste, drugi infrastrukturni objekti (daljnovodi, plinovodi, ipd.), urbanizacija, kmetijstvo, drugo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec se na enak način zbira že dobro desetletje. Podatki o krčitvah so toliko zanesljivi, da trende lahko ugotavljamo. Težje je slediti manjšim nelegalnim krčitvam, ki so razpršene v okolici urbanih območij. Te se največkrat odkrijejo ob obnovah načrtov gozdnogospodaskih enot, ko se izdela nov zaris gozdnega roba.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so predvsem za večje posege zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejšem aerofoto snemanju. Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 3
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
- Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15 in 9/16 – ZGGLRS)

13. julij 2016
mag. Rok Pisek, Dragan Matijašić, Zavod za gozdove Slovenije