[PR09]
Izpusti toplogrednih plinov iz prometa
Objave: [ 2016 2014 2013 2012 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje izpuste toplogrednih plinov (TGP) v prometu od izhodiščnega leta 1986 dalje po vrstah prometa v Sloveniji ter gibanje izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji v obdobju 1986-2014 in v evropskih državah v obdobju 1990-2014. Skupni izpusti so razdeljeni na cestni, letalski in železniški promet. Izpusti iz plovil so zajeti v cestnem prometu, saj ločenih podatkov o porabi goriv za ta namen nimamo. Izpusti iz mednarodnih skladišč (mednarodni letalski in ladijski promet) v tem kazalcu niso prikazani in se tudi ne prištevajo k nacionalnim izpustom.

Med tologredne pline uvrščamo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Količine izpustov TGP se zaradi primerljivosti preračunajo na ekvivalent CO2, ki upošteva razlike med toplogrednim potencialom posameznih plinov. Izpusti iz prometa se nanašajo na prve tri pline.

Slika PR9-1: Izpusti toplogrednih plinov v prometu po vrstah prometa, Slovenija, 1986-2014

Vir: Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2016.


Slika PR9-2: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa glede na prevozni način in toplogredni plin, Slovenija, 1986–2014

Vir: Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2016.


Slika PR9-3: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa, EU, 1990–2014

Vir: Annual European Union greenhouse gas inventory 1990 – 2014 – data viewer.


V skladu z Odločbo št. 406/2009 mora vsaka država članica do leta 2020 omejiti izpuste toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje najmanj za odstotek, določen za to državo članico glede na svoje izpuste iz leta 2005. Slovenija ima tako lahko izpuste za 4 % višje od izpustov leta 2005.

Na podlagi Direktive 2009/30/ES je določeno, da morajo dobavitelji goriv do 31.12.2020 zmanjšati življenjski cikel TGP iz cestnega prometa za 6-10 % glede na leto 2010. Zmanjšanje naj bi bilo doseženo z večjo uporabo biogoriv, alternativnih goriv, zmanjšanjem sežiga odpadnih plinov ter izpuha pri proizvodnih obratih, z  uporabo okolju prijaznih tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika ter uvedbo električnih vozil.

Bela knjiga in Roadmap for moving to a competitive low-carbon economy in 2050 določata za izpuste TGP iz prometa naslednje cilje:

  • zmanjšanje izpustov TGP iz prometa za 20 % do leta 2030 glede na vrednosti v letu 2008 ter najmanj za 60% do leta 2050 (glede na vrednosti v letu 1990);
  • doseganje 40 % deleža trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v letalskem prometu in zmanjševanje izpustov CO2 v EU, ki nastajajo zaradi goriv iz ladijskih rezervoarjev za 40 % (če je mogoče tudi za 50 %) do leta 2050 (glede na vrednosti v letu 2005).

Operativni program ukrepov zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 v prometu predvideva zmanjšanje izpustov TGP iz prometa za 9% do leta 2020 glede na izpuste v letu 2008. Dolgoročni cilj pa je zmanjšanje izpustov iz tega sektorja do leta 2050 najmanj za polovico.

Ublažitev podnebnih sprememb je največji okoljski razvojni izziv, s katerim se spoprijema človeštvo. Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med izpusti toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plini) in temperaturo ozračja. Ker se količina toplogrednih plinov antropogenega izvora v atmosferi,zaradi naraščajočih izpustov, zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. To bi imelo velik vpliv na življenje na Zemlji. Zato je bila na mednarodni ravni sprožena akcija, cilj katere je znižanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje. Kjotski protokol določa izpuste za obdobje 2008–2012 glede na izpuste v izhodiščnem letu, ki so za Slovenijo definirane kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O leta 1986 (razvite države imajo za izhodiščno leto definirano leto 1990) in F-plinov leta 1995. Omejevanje izpustov TGP je v Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in konkretne cilje s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 60/2002).

Na 12. zasedanju Konference pogodbenic leta 2006 so se začela pogajanja o novih ciljih za obdobje po letu 2012. Vodilno vlogo je prevzela Evropska unija, ki je v letu 2007 sprejela cilj 20 oz. 30 % znižanje izpustov TGP do leta 2020 glede na izhodiščno leto. 20 % znižanje izpustov v primeru, da mednarodni dogovor o zmanjšanju izpustov TGP ne bo sprejet in 30 % znižanje izpustov v primeru, da bo le-ta sprejet.

Po podatkih Agencije RS za okolje največji delež TGP prispeva promet (32% leta 2014), sledi pa mu energetika (27%). Izpusti TGP so se v prometu v obdobju 1986–2014 skoraj potrojili. Izpusti iz cestnega prometa so se povečali za 173 %, iz letalskega za 140 %. Izpusti iz železniškega prometa so se zmanjšali za 41 %. Po posameznih TGP so v obravnavanem obdobju najbolj narasli izpusti CO2 (za 169%) izpusti N2O za 83 %, medtem, ko so se izpusti CH4 zmanjšali za 69%.

Cestni promet je vir velike večine izpustov zaradi prometa, saj je leta 2014 prispeval 99,1 % vseh izpustov. Število cestnih motornih vozil, pa tudi moč in prostornina njihovih motorjev v Sloveniji nenehno naraščajo, medtem, ko se specifična poraba novih vozil le počasi zmanjšuje. Razvoj infrastrukture, posebno na urbanih območjih, taki rasti ne zmore slediti, zato so vse pogostejši cestni zastoji. V zadnjih letih je zelo pereča tudi rast cestnega tovornega prometa, posebno tranzitnega. Delež izpustov iz tovornega prometa je bil leta 2014 ocenjen na 35,5 %, medtem, ko druge izpuste povzroča potniški promet (osebni promet 63,2 %, avtobusni promet 1,4 %).

Po podatkih Evropske agencije za okolje so izpusti TGP iz prometa (brez mednarodnega letalskega in pomorskega prometa) v obdobju 1990–2014 v EU-28 narasli za 13%. Z upoštevanjem letalskega in pomorskega prometa izpusti TGP v obdobju 1990-2014 upadajo. Upadanje v zadnjih treh letih je najverjetneje posledica zmanjšanja tovornega prometa ter višjih cen goriva, in tudi posledica recesije. Kljub zmanjšanju izpustov iz pomorskega prometa v EU, bo potrebno v EU sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje izpustov iz prometa za 68 % do leta 2050 (glede na leto 1990). (TERM, 2016)

Slovenija je bila po rasti izpustov TGP med 33 državami, ki so članice Evropske agencije za okolje, v letu 2014 na petem mestu. V starih članicah se je rast v zadnjih letih umirila, medtem, ko je v novih ravno v zadnjih letih občutna. K rasti sta prispevala tako cestni kot letalski promet. Izpusti TGP iz mednarodnega letalstva in pomorstva prav tako hitro naraščajo, vendar niso vključeni v kvote, relevantne za cilje Kjotskega protokola.

Za izpolnjevanje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola je Vlada RS leta 2009 sprejela spremenjen in dopolnjen operativni načrt za zmanjšanje izpustov TGP. V zadnjem poročilu Vladi o spremljanju izvajanja OP-TGP za leto 2011 je ugotovljeno, da so nižji izpusti iz prometa v zadnjih letih posledica precejšnjega zmanjšanja zunanjetrgovinskih tokov oziroma cestnega blagovnega prometa. Ustrezen dejavnik je bilo tudi ustrezno prilagajanje trošarin, kar pomeni, da so bile maloprodajne cene goriva primerljive s cenami v sosednjih državah. Z uvajanjem nujnih ukrepov trajnostne prometne politike je Slovenija še vedno zelo zaostajala, čeprav so bila v začetku leta 2010 zagotovljena znatna sredstva za investicije v železniško infrastrukturo, v tem letu pa se je intenziviralo tudi izvajanje aktivnosti na področju javnega potniškega prometa. Povečala se je podpora razvoju in uvajanju posameznih nizkoogljičnih tehnologij (novi kompetenčni in razvojni centri, program podpore uvajanju električnih vozil), vendar to področje kot celota v politiki raziskav in razvoja še ni bilo prioritetno obravnavano.

V letu 2014 je Vlada sprejela nov Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. V njem je opredeljen dolgoročni cilj zmanjšanja izpustov iz tega sektorja do leta 2050 najmanj za polovico in do leta 2020 za 9% glede na leto 2008. Za dosego teh ciljev se načrtuje izvajanje ukrepov, kot so uveljavljanje nizkoogljičnih tehnologij, trajnostnega prevoza in zagotavljanje enake ali boljše kakovosti življenja z manj prevoženimi kilometri. Ukrepi bodo do leta 2020 zlasti usmerjeni v izboljšanje učinkovitosti vozil, spodbujanje tehnologij in goriv z nižjimi izpusti CO2, izboljšanje kakovosti in dostopnosti javnega prometa za povečanje njegove uporabe le-tega in optimiranje prevoza.

Cilji so povzeti poBeli knjigi (Roadmap to a single European Transport Area – Towards a competitive and resource efficient transport system (COM (2011)144 final), Roadmap for moving to a competitive low carbon economy in 2050, Operativnem programu ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP-2020). 
Zakonodajna podlaga v:

  • Direktivi 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS;
  • Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

Izvorna baza podatkov oz. vir:
Slovenija: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih toplogrednih plinov, ki se nahajajo na centralnem odložišču poročil (CDR), povzetih iz Arhiva TGP.
EU: Annual European Union greenhouse gas inventory 1990 – 2014 – data viewer.
Skrbnik podatkov: Slovenija: Agencija RS za okolje (ARSO)
Mednarodni in EU podatki: Generalni direktorat za okolje Evropske komisije (Directorate-General for Environment (DG ENV)), Sekretariat Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC))
Datum zajema podatkov za kazalec: april 2016
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih iz zgorevanja goriv so večinoma izračunani z uporabo statističnih podatkov o rabi goriv, kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Za izračun izpustov iz cestnega prometa pa uporabljamo vrsto drugih podatkov, najpomembnejši so podatki o voznem parku (Evidenca registriranih motornih in priklopnih vozil) in podatki o prevoženih kilometrih. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC). Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj kadar je to potrebno.
Metodologija obravnavanja podatkov:Za izračun izpustov iz cestnega prometa se uporablja model COPERT 4, ki je bil razvit v okviru Evropske okoljske agencije (EEA). Model uporablja različne emisijske faktorje glede na vrsto goriva, starost in vrsto vozila, hitrost vožnje, kakor tudi klimatske pogoje. Izpusti se izračunajo glede na slovenski vozni park, nato pa se prilagodijo dejanskim podatkom o prodanem gorivu. Metodologija namreč zahteva, da se izpusti iz goriva, ki je bilo prodano v Sloveniji prišteva k slovenskim izpustom, četudi je bilo gorivo prodano tujcem. Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uteži (Global warming potential = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC in znašajo: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/izhodiščno leto)(1 /število let) –1] x 100
Informacije o kakovosti - Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES.)


Slabosti:Za izračun izpustov iz cestnega prometa je potrebno pridobiti veliko podatkov, ki niso vedno popolni. Poleg tega se izračunava izpuste na podlagi domačega voznega parka in celotne količine goriva, prodanega v Sloveniji. Izračun izpustov CO2 je zelo zanesljiv, saj je emisijski faktor odvisen le od vrste goriva. Ocenjujemo, da je nezanesljivost izračuna izpustov CO2 okoli 5,5%, medtem ko je nezanesljivost izpustov CH4 in N2O precej večja (75%). Ker pa imata v skupnih izpustih v CO2 ekvivalentu CH4 in N2O precej majhen delež (0,1 in 1,0%) je tudi skupna napaka okoli 6%. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): arhivski podatki so zanesljivi Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
  • Relevantnost:1
  • Točnost: 1
  • Časovna primerljivost: 1
  • Prostorska primerljivost: 1.
  • Literatura in viri

    avgust 2016
    Tajda Mekinda Majaron, Agencija RS za okolje