[VD13]
Kakovost voda za življenje sladkovodnih rib (spremljano do 2014)
Objave: [ 2016 2014 2013 2012 2011 2010 2009 ]

V letu 2005 je bilo v Sloveniji določenih 22 odsekov površinskih sladkih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, od tega 13 salmonidnih in 9 ciprinidnih območij (Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, UL RS št. 28/05). Odseki salmonidnih površinskih voda omogočajo življenje salmonidnim vrstam rib kot so postrvi, lipani in sulci, odseki ciprinidnih površinskih voda pa ciprinidnim vrstam rib, torej krapom, ščukam, ostrižem, itd. Namen določitve odsekov je zavarovanje oz. izboljšanje kakovosti vode, ki omogoča življenje sladkovodnim vrstam rib.

Na navedenih odsekih Agencija RS za okolje spremlja kakovost vode v skladu z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) in Pravilnikom o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 71/02). Nacionalni predpisi so povzeti po Direktivi 2006/44/ES o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib. Cilj te direktive je varovanje in izboljšanje kakovosti tistih tekočih ali stoječih sladkih voda, ki omogočajo ali pa bi, če bi se onesnaženost zmanjšala ali odpravila, omogočale življenje ribam, ki spadajo med avtohtone (domorodne vrste) in prispevajo k naravni raznolikosti, ter vrste, katerih prisotnost pristojni organi držav članic ocenjujejo za zaželeno za upravljanje z vodami.

Ocena kakovosti vode za življenje sladkovodnih vrst rib se izdela glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov, določenih z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02). V oceno so zajeti parametri, ki vplivajo na pogoje za življenje sladkovodnih vrst rib, to so vsebnost kisika, pH, vsebnost suspendiranih snovi, biokemijska potreba po kisiku, vsebnost fosforja, nitrita, amonijaka, amonija, prostega klora, raztopljenega bakra in cinka. Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se ugotovi, da rezultati ne ustrezajo mejnim vrednostim, določenim v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02).

Kakovost salmonidnih in ciprinidnih odsekov je ustrezna, če vsi parametri ustrezajo mejnim vrednostim, ki jih narekuje Uredba. Kakovost vode salmonidnih in ciprinidnih odsekov je ocenjena kot neustrezna, če eden izmed parametrov ne ustreza mejnim vrednostim, ki so določene v Uredbi. Zelo dobra kakovost salmonidnih in ciprinidnih odsekov je določena, če meritve preiskanih parametrov ustrezajo tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim.

Slika VD13-1: Ocena kakovosti odsekov voda, primernih za življenje sladkovodnih vrst rib v letu 2014

Vir: Enotna baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2015


Slika VD13-2: Ocena kakovosti odsekov voda, primernih za življenje sladkovodnih vrst rib

Vir: Enotna baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2015


Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib.

Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib je prikazana za leto 2014. V salmonidnih vodah je v letu 2014 kakovost vode ustrezala mejnim vrednostim na vseh 13 odsekih. Najboljša kakovost vode je bila določena na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke.

Na odsekih ciprinidnih voda so bile meritve izvedene na 9 merilnih mestih, kakovost vode pa ni ustrezala mejni vrednosti na odseku Mure od cestnega mostu Petanjci do izliva Ščavnice zaradi previsoke vsebnosti amonijaka v vodi izmerjenega v juliju 2014. Najboljša kakovost vode med ciprinidnimi odseki, kjer so vsi parametri ustrezali tudi priporočenim vrednostim, je bila določena na Kolpi od izliva Lahinje do državne meje Božakovo, Krki od izliva Bršlinskega potoka do izliva v Savo, na Nadiži od državne meje do državne meje ter Dragonji od Škrlin do mejnega prehoda Dragonja.

Med priporočenimi vrednostmi so bile tako na salmonidnih kot na ciprinidnih odsekih največkrat presežene vsebnosti nitrita. Amonij je velikokrat presegel priporočeno vrednost na salmonidnih odsekih, na ciprinidnih odsekih le enkrat na Muri. Priporočena vrednost za amonijak pa je bila v letu 2014 presežena samo na ciprinidnem odseku Mure v juliju. Vzroki za povišane vsebnosti teh parametrov so izpusti neočiščenih komunalnih odpadnih voda, izpusti iz čistilnih naprav in živalskih farm. V maju in juniju je bila presežena tudi povprečna vsebnost suspendiranih snovi na ciprinidnem odseku Mure.

Pravna podlaga: Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02 in 41/04 – ZVO-1) Uredba je delno prenehala veljati, zato se kazalec od leta 2014 ne spremlja več

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda


Skrbnik podatkov:

Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, kontaktna oseba Edita Sodja


Datum zajema podatkov za kazalec:

02. april 2015


Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Meritve in analize na merilnih mestih salmonidnih in ciprinidnih odsekov se opravijo 12-krat letno v enakomernih mesečnih presledkih. Vzorčenje za osnovne fizikalne in kemijske analize ter analize kovin je izvedeno v skladu s standardi SIST ISO 5667-3 in SIST ISO 5667-6. Vzorce vode se vzorči na globini 0,5 m, čim bliže matici vodotoka, v plitvejših vodah od 1 m pa na polovici globine in sicer pri nizkih srednjih pretokih. Priprava embalaže, konzerviranje, stabilizacija, transport in hranjenje odvzetih vzorcev vode za kemijske preiskave je prav tako izvedeno v skladu s standardi, tako da postopki ne vplivajo na rezultate analiz. Ob zajemu vzorca se izmeri temperatura zraka in vode, pH vrednost, električna prevodnost, vsebnost raztopljenega kisika in vsebnost prostega klora. Fenolne spojine in mineralna olja se na terenu določi organoleptično. V laboratoriju se v nefiltriranem, premešanem vzorcu določijo suspendirane snovi, biokemijska potreba po kisiku, celotni fosfor, skupni amonij in amonijak. V primeru prisotnosti se določijo tudi fenolne spojine. Iz nefiltriranega, usedenega vzorca se določi nitritni ion in v primeru prisotnosti mineralna olja. Za določitev raztopljenega bakra se vzorci na terenu filtrirajo skozi membranski filter 0.45 μm, nato pa se filtrat nakisa. Za določitev koncentracije cinka v celotnem vzorcu, je nefiltriran vzorec razkrojen s HNO3 v mikrovalovni peči.
Podrobnejši opis metodologije je na razpolago v letnih programih monitoringov, ki so na voljo na spletnih straneh ARSO: http://www.arso.gov.si/vode/reke/programi/PROGRAM%20RIBE%202010.pdf

Metodologija obdelave podatkov:

http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo_RIBE_2010.pdf
Po določilih Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) se za vsako leto posebej ugotavlja kakovost salmonidnih in ciprinidnih voda na podlagi fizikalnih in kemijskih rezultatov analiz vzorcev. Izvzeti so le rezultati vzorcev, ki so bili vzorčeni v izjemnih razmerah (6.člen Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib). Mejne oziroma priporočene vrednosti parametrov salmonidnih in ciprinidnih voda niso presežene, če meritve vzorcev, odvzetih ob najmanj minimalni pogostosti, v obdobju enega leta izkažejo, da:
- 95 % vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parametre pH, BPK5, amonijak, amonij, nitrit, prosti klor, celotni cink in raztopljeni baker, oziroma 100 % v primeru, da je pogostost vzorčenja manjša kot enkrat mesečno,
- za parameter raztopljen kisik, v 50 % vzorcev vsebnost kisika večja od 7 mg O2/L za ciprinidne oz. 9 mg O2/L za salmonidne vode in hkrati v 100 % vzorcev vsebnost kisika večja od 4 mg O2/L za ciprinidne in večja od 6 mg O2/L za salmonidne vode,
- povprečna koncentracija določena za parameter suspendirane snovi, ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti.
Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se na podlagi zgornje ocene ugotovi, da so mejne vrednosti presežene.

Informacije o kakovosti:

Zajem vzorcev se izvede 12-krat letno, v rednih mesečnih intervalih. S tem se zagotovi reprezentativne vzorce za celotno hidrološko leto. Kakovost se spremlja na odsekih, ki so bili določeni glede na ihtiološke podatke ribiškega katastra Zavoda za ribištvo. Vzorčenje, konzerviranje, transport in hranjenje vzorcev je izvedeno v skladu z mednarodnimi standardi. Tudi analize vzorcev v laboratoriju so v glavnem izvedene v skladu z mednarodnimi standardi. Vsi laboratoriji, ki izvajajo vzorčenje in analize, imajo akreditacijo v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Metode monitoringa so preverjeno veljavne, za zagotavljanje kakovosti podatkov laboratoriji uporabljajo overjene referenčne materiale in kontrolne karte ter sodelujejo v mednarodnih laboratorijskih primerjalnih shemah.


Skupna ocena ustreznosti podatkov: 1 = brez večjih pripomb

avgust 2016
Edita Sodja, Mojca Dobnikar Tehovnik, Agencija RS za okolje