[ZR18]
Vpliv ozona na vegetacijo
Objave: [ 2016 ]

Kazalec prikazuje vrednost parametra AOT40, ki odraža vpliv ozona na vegetacije v obdobju od maja do julija, ko so koncentracije ozona v zunanjem zraku najvišje.  

Vrednost AOT40 (izražena v (μg/m3) x ure) pomeni vsoto razlik med urnimi koncentracijami, večjimi od 80 μg/m3 (= 40 delov na milijardo (ppb)), in 80 μg/m3 v danem času z upoštevanjem le enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET).

Slika ZR18-1: Gibanje parametra AOT40 za vegetacijo, 2003-2015

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016.


Slika ZR18-2: Gibanje parametra AOT40 za vegetacijo na merilnih mestih Krvavec in Otlica, 2003-2015

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016.


Slika ZR18-3: Gibanje parametra AOT40 za vegetacijo v obdobju 2007-2015 (za vsako leto je podano petletno povprečje - tekoče leto in štiri leta pred njim)

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016.


Slika ZR18-4: Gibanje parametra AOT40 za vegetacijo v obdobju 2007-2015 na merilnih mestih Krvavec in Otlica - za vsako leto je (podano petletno povprečje tekoče leto in štiri leta pred njim)

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016.


Doseganje ciljne vrednosti za varstvo rastlin -  ta je določena za obdobje maj –julij – znaša AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti) = 18 000 μg/m3 x h v povprečju petih let (3).

Ciljna vrednost parametra AOT40 za varstvo rastlin (petletno povprečje za štiri pretekla in tekoče leto) je bila v vegetacijskem obdobju 2007-2014 prekoračena na vseh za to reprezentativnih merilnih mestih, razen pri Sv. Mohorju nad Brestanico v letih med 2009 in 2012.

Najvišje vrednosti so bile izmerjene na Otlici in Krvavcu, kjer so bile izmerjene najvišje povprečne vrednosti. Merilna postaja Krvavec je visokogorska postaja, kjer je manj dnevnega nihanja koncentracije ozona, zato jutranje in dopoldanske koncentracije povečajo vsoto. Merilno mesto Otlica je tudi na nadmorski višini malo pod 1000 m, visoke koncentracije pa se pojavljajo zaradi transporta ozona iz doline in iz Italije. Koncentracije ozona in s tem povezana vrednost parametra AOT40 so močno odvisna od vremena, najvišje vrednosti se pojavljajo v letih z dolgotrajnim suhim in vročim vremenom z veliko sončnega obsevanja.

Cilji povzeti: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2015 za merilna mesta v okviru DMKZ. Meritve na merilnih mestih v okviru dopolnilne mreže izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2016

Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o koncentracijah ozona so na razpolago že od leta 1992 dalje, vendar za manjše število merilnih mest. Večje število merilnih mest je na razpolago od leta 2002.

Metodologija obravnavanja podatkov:

Vrednost AOT40 (izražena v (μg/m3) ∙ ure) pomeni vsoto razlik med urnimi koncentracijami, večjimi od 80 μg/m3 (= 40 delov na milijardo (ppb)), in 80 μg/m3 v danem času z upoštevanjem le enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET).

Na sliki so prikazana merila, ki se uporabljajo za preverjanje veljavnosti pri združevanju podatkov in izračunu statističnih parametrov za ozon

Slika ZR18-5: Merila, ki se uporabljajo za preverjanje veljavnosti pri združevanju podatkov in izračunu statističnih parametrov za ozon

Parameter

Zahtevani delež veljavnih podatkov

Urne vrednosti

75% (tj. 45 minut)

Osemurne vrednosti

75% vrednosti (tj. 6 ur)

Največja dnevna osemurna srednja vrednost iz zaporednih 8 ur

75% drsečih osemurnih povprečij (npr. 18 osemurnih povprečij na dan)

AOT40

90 % urnih vrednosti v obdobju, opremljenim za izračun vrednosti AOT40 (*)

Letna srednja vrednost

75% urnih vrednosti poleti (od aprila do septembra) in 75% pozimi (od januarja do marca, od oktobra do decembra), ločeno po posamičnih letnih časih

Število preseganj in najvišje vrednosti na mesec

90% najvišje dnevne osemurne srednje vrednosti  (razpoložljivih 27 dnevnih vrednosti na mesec)

90% urnih vrednosti med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (CET)

Število preseganj in najvišje vrednosti na leto

Pet od šestih mesecev v poletnem času (od aprila do septembra)

*Kadar niso na voljo vsi izmerjeni podatki, se uporabi naslednji faktor za izračun vrednosti AOT40:

AOT40ocena= AOT40izmerjena x (Skupno možno število ur(**) / število izmerjenih urnih vrednosti)

** ki je število ur v časovnem obdobju opredelitve AOT40 (npr. od 8.00 do 20.00 po srednjeevropskem času (CET), od 1. maja do 31. julija vsako leto za varstvo rastlin in od 1. aprila do 30. septembra vsako leto za varstvo gozdov.

Podatki o koncentracijah AOT40 so izračunani na podlagi podatkov, zbranih na naslednjih merilnih postajah:  Murska Sobota-Rakičan (R(NC)) Krvavec (R(REG)), Iskrba (R(REG)), Otlica (R(REG)), Zavodnje (R(REG)), Kovk (R(REG)), Sv. Mohor (R(REG)), Maribor Pohorje (R(REG)), Vnajnarje (R(REG)) podeželski(regionalni) tip postaje) in Hrastnik (U). Vse postaje z izjemo Hrastnika so locirane izven mesta. Kratica v oklepaju označuje tip merilnega mesta - R podeželski tip postaje, REG regionalno območje, NC primestno območje in U mestni tip postaje.

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

            Relevantnost: 1

            Točnost: 1

            Primerljivost (po času): 1

            Primerljivost (glede na prostor): 1

Viri in literatura

  1. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2006.
  2. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
  3. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
  4. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2008. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2009.
  5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2010.
  6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
  7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012
  8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2013.
  9. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2013. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, november 2014.
  10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2015.
  11. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/2011).
julij 2016
Janja Turšič, Agencija RS za okolje