[ZR06]
Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom
Objave: [ 2016 2013 2009 2008 ]
Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev urne mejne koncentracije NO2 za zdravje ljudi 200 μg/m3, gibanje povprečne letne koncentracije NO2, prav tako pomembne za zdravje ljudi (mejna letna vrednost 40 μg/m3) ter koncentracijo NOx, katerega kritična vrednost za varstvo rastlin je 30 µg/m3 na merilnih postajah v Sloveniji v obdobju 1992-2015. Ker je spremljanje kritične koncentracije NOx za varstvo rastlin aktualno le v naravnem okolju, so za spremljanje njenega gibanja reprezentativna merilna mesta Zavodnje, Kovk in Vnajnarje.

Dušikovi oksidi (vsota koncentracij dušikovega monoksida in dušikovega dioksida) igrajo pomembno vlogo pri vplivu onesnaženega zraka na okolje, predvsem pri zakisovanju in evtrofikaciji (prekomerni obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi) ter tvorbi fotokemičnega smoga. Glavni viri dušikovih oksidov so promet, individualna kurišča in termoenergetski objekti, ki uporabljajo fosilna goriva. Dušikovi oksidi nastajajo s spajanjem dušika in kisika pri visokih temperaturah. V izpušnih plinih znaša delež dušikovega monoksida (NO) preko 90 %. Ta v ozračju postopno oksidira v NO2. Stopnja oksidacije NO, nastalega zaradi prometa, v višje okside raste z njegovo oddaljenostjo od izvora izpusta. Prisotnost ozona v zunanjem zraku močno pospeši reakcijo oksidacije. Pri vstopu ozonskih molekul v reakcijo oksidacije se lahko v zunanjem zraku zmanjša koncentracija ljudem škodljivega ozona. Zato je koncentracija ozona praviloma nižja ob prometno bolj obremenjenih cestah. Poleg prometa, ki vpliva na porast koncentracij NO2 na prometnih merilnih mestih, in sicer predvsem v jutranjih in večernih urah ter v dneh, ki se štejejo kot delovno obvezna, na koncentracije NO2 vplivajo tudi meteorološke razmere, predvsem sončno obsevanje, temperature ter letni čas. 

Slika ZR6-1: Število ur s preseženo mejno urno vrednostjo NO2 (200 µg/m3)- dovoljeno preseganje znaša 18 ur 

Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016.

Opomba k Sliki ZR6-1 : Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove in Tivolske ulice. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje.

np = ni podatka 



Slika ZR6-2: Gibanje povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida NO2 (letna mejna vrednost je 40 μg/m3)

Vir: Zbirka podatkov  meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2016.

Opomba k Sliki ZR6-2 : Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove in Tivolske ulice. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje. Podatki za novo postajo Ljubljana center bodo na voljo od leta 2010 dalje.

np = ni podatka



Slika ZR6-3: Gibanje kritične vrednosti NOx za varstvo rastlin (kritična mejnakoncentracija NOx v naravnem okolju 30 µg NOx /m3)

Vir: Zbirka podatkov  meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2016

Opomba k Sliki ZR6-3 : Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove in Tivolske ulice. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje.

np = ni podatka 



Doseganje mejnih vrednosti koncentracije dušikovih oksidov za zaščito zdravja ljudi ter vegetacije:

  • urna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi: 200 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 18 krat v enem letu);
  • letna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi (velja od 1.1.2011 dalje): 40 µg/m3;
  • kritična letna koncentracija NOx za zaščito vegetacije in ekosistemov v naravnem okolju: 30 µg/m3.

Alarmna vrednost za dušikov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 400 µg/m3.

Visoke koncentracije dušikovih oksidov so omejene predvsem na ozek pas ob prometnih cestah in ulicah. Najvišje koncentracije NO2 so izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana center, kjer se izmerjene vrednosti približajo ali presežejo mejno letno vrednost. Z vidika zdravja ljudi so najbolj problematična merilna mesta Ljubljana center, Maribor center, Nova Gorica in Celje.

Od leta 1994 leta dalje v urbanih središčih Slovenije koncentracija NO2 ne presega z zakonodajo predpisane mejne urne vrednosti za zaščito zdravja ljudi. Tudi letna mejna vrednost 40 µg/m3 po letu 2012 ni bila presežena nikjer v Sloveniji,.

Mejna letna koncentracija NOx za zaščito vegetacije v naravnem okolju vsa leta ni bila presežena.

Koncentracije dušikovega dioksida (NO2) so praviloma višje v zimskem času, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije), poleti pa nižje, ker se poleg boljšega redčenja NO2 porablja še za tvorbo ozona. Povišane koncentracije NO2 so izmerjene predvsem ob prometnih cestah. Z oddaljenostjo od prometne ceste koncentracija NO2 pada. Z uporabo katalizatorjev v avtomobilih so se izpusti NO2 iz prometa zmanjšali, a zaradi stalno naraščajočega prometa ne prav veliko. Vir izpustov dušikovih oksidov so tudi veliki termoenergetski objekti, ki uporabljajo za gorivo premog, vendar v okolici velikih termoelektrarn v zadnjih letih ni opazno povišanih koncentracij.

Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/2011 in Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje in zbirke podatkov meritev TE Šoštanj, TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana, katerih meritve izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar v Ljubljani.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2015

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki pa so dokončno na voljo šele po eno-letnem pregledu oz. z objavo v letnem poročilu

Za spremljanje koncentracij dušikovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu kemoluminescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14211.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje, kar pomeni, da veljajo izmerjene koncentracije za večji del naselij. Ljubljana je imela do leta 2001 dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka Ljubljana Figovec (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Konec leta 2001 je bilo merilno mesto Figovec ukinjeno. Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je namreč reprezentativno merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Od leta 2010 naprej pa ponovno objavljamo rezultate meritev s prometnega merilnega mesta Ljubljana center (T(U)), ki je zdaj na križišču Vošnjakove in Tivolske ulice. Merilno mesto v Mariboru (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Na obrobju centra mesta je tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)), ki je zaradi rekonstrukcije cest in povečanja prometa na njih prišlo pod večji vpliv izpustov iz prometa. Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (TI(U)), Trbovljah (BI(S)) in Hrastniku (BI(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. V letu 2008 smo pričeli z meritvami dušikovih oksidov tudi v Kopru (B(U)). To merilno mesto uvrščamo med lokacije, ki merijo koncentracije, ki so značilne za mestno ozadje.

Zavodnje (BI(R)) in Škale (B(S)) spadata med merilna mesta avtomatske mreže termoelektrarne Šoštanj. Merilno mesto Škale je reprezentativno za območje naselja Škale z bližnjo okolico. Merilna postaja Zavodnje beleži stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj.

Merilna postaja Kovk (BI(R)) spada v merilno mrežo TE Trbovlje in je višje ležeča ter reprezentativna za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje.

Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane.

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:

  1. a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:

U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;

S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;

R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

  1. b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:

B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);

T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);

I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).

  1. c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.


Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o prekoračitvi mejne urne koncentracije dušikovega dioksida - NO2, podatki o povprečni letni koncentraciji dušikovega dioksida - NO2 ter podatki o povprečni letni koncentraciji NOx za obdobje 1992-2009. Podatki so preračunani iz izmerjenih urnih vrednosti.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
   Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljiv
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
     Relevantnost: 1
     Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Viri in literatura

  1. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.
  2. Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji za obdobje 2005-2009, oktober 2010.
  3. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2006.
  4. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
  5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
  6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2008. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2009.
  7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2010.
  8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
  9. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012
  10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2013.
  11. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2013. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, november 2014.
  12. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2015.
  13. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11).
  14. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/2011).
7. julij 2016
Janja Turšič, Agencija RS za okolje;