[ZR05]
Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom
Objave: [ 2016 2013 2011 2010 2009 2008 ]
Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev mejne urne vrednosti koncentracije žveplovega dioksida - SO2 (350 μg/m3), pogostost prekoračitev mejne 24-urne vrednosti koncentracije SO2 (125 μg/m3) ter letno koncentracijo in preseganja kritične letne koncentracije SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3) v Sloveniji v obdobju od leta 1992 dalje.

Mejna koncentracija za varstvo zdravja je raven, določena na podlagi znanstvenih spoznanj. Cilj doseganja mejne vrednosti je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma ekosisteme, jih preprečiti ali zmanjšati. Mejno vrednost je potrebno doseči v določenem roku, ki ga določa zakonodaja. Ko se cilj doseže, se ne sme več preseči.

Kritična vrednost za varstvo rastlin je koncentracija, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kot so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, ne pa na človeka.

Glavni izvori izpustov SO2 so velike termoelektrarne in toplarne, v nekaterih urbanih območjih pa tudi manjše kotlovnice in individualna kurišča, ki za gorivo uporabljajo premog. SO2 lahko nastaja tudi pri nekaterih proizvodnih procesih v industriji (npr. tovarne celuloze) ter pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo. Zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na poškodovanosti gozdov, poljščin in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih. Izpusti SO2 prispevajo k nastanku delcev v ozračju.

Slika ZR5-1: Število ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2 (350 μg/m3) v slovenskih krajih (dovoljeno preseganje 24–krat v koledarskem letu)

Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2016.

Opomba k preglednici ZR5-1: * meritve so ukinjene, np=ni podatka 



Slika ZR5-2: Število dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 (125 μg/m3) (lahko presežena največ trikrat v koledarskem letu) 


Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2016.

Opomba k preglednici ZR5-2: * meritve so ukinjene, np=ni podatka  



Slika ZR5-3: Letna koncentracija SO2 in preseganja kritične letne koncentracije za zaščito vegetacije (20 μg/m3


Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2016

Opomba: Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije je aktualna le na neurbanih merilnih mestih, kamor spadajo merilna mesta: Murska Sobota – Rakičan, Iskrba, Veliki Vrh, Zavodnje, Graška Gora, Kovk, Dobovec, Kum, Ravenska vas, Vnajnarje.

Opomba k preglednici ZR5-3: * meritve so ukinjene, np=ni podatka



Doseganje mejnih vrednosti koncentracij za žveplov dioksid (SO2) za zaščito zdravja ljudi in vegetacije, ki so v veljavi od 1. 1. 2005 dalje:

  • urna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 350 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 24-krat v koledarskem letu),
  • dnevna mejna koncentracija za zaščito zdravja: 125 μg/m3 (dovoljeno preseganje - 3-krat v koledarskem letu),
  • kritična koncentracija za zaščito vegetacije za zimski čas (1. oktober - 31. marec): 20 μg/m3,
  • kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije : 20 μg/m3.

Alarmna vrednost koncentracije za žveplov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 500 µg/m3.

Na urbanih območjih Slovenije, ki so bila nekdaj zaradi množice individualnih kurišč in majhnih kotlovnic ter kurjenja s premogom zelo onesnažena zaradi žveplovega dioksida, po letu 2006 ni več zaslediti preseganja mejnih vrednosti. Deloma je to povezano z nadaljnjim širjenjem daljinskega ogrevanja iz velikih toplarn, s prehajanjem na plinsko ogrevanje in nasploh z ogrevanjem s čistejšimi gorivi, večinoma pa z vgraditvijo razžvepljevalne naprave v TE Trbovlje in postopno priključitvijo nižjih dimnikov na razžvepljevalno napravo v TE Šoštanj.
Nekoliko višje koncentracije SO2 se občasno še vedno pojavljajo na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje, kadar gre za neposredni prenos dimnih plinov iz termoelektrarn in kadar nastanejo visoke temperaturne inverzije v hladnem delu leta. Vzrok za povišane koncentracije SO2 okrog TE Šoštanj je tudi omejena zmogljivost razžvepljevalne naprave. Višje koncentracije SO2 v Zasavju delno povezujemo tudi z zelo neugodno lego naselij v ozkih, predvsem v zimskem času neprevetrenih dolinah, ko je vpliv izpustov iz individualnih kurišč ter industrije večji. Vpliv izpustov iz TE Trbovlje je bil v višjih legah Zasavja zaznaven, kadar je prišlo do izpada v delovanju razžvepljevalne naprave.
Kritična letna koncentracija SO2 za zaščito vegetacije (20 μg/m3), ki je aktualna na podeželskih merilnih mestih, je bila nazadnje presežena leta 2006 na merilnem mestu Veliki Vrh.

Cilji povzeti: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) in Pravilnik o ocenjevanju  kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje in zbirke podatkov meritev TE Šoštanj, TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana, katerih meritve izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar v Ljubljani.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje in Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana.

Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.
Za spremljanje koncentracij žveplovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fluorescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14212:2012.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B), kar pomeni, da merijo koncentracijo SO2 za večji del naselja/tj. Ljubljana ima dve merilni mesti, na katerih se meri onesnaženost zunanjega zraka z SO2 – Ljubljana center (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Ker so izpusti SO2 iz prometa zanemarljivi in ker je za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane reprezentativno merilno mesto Ljubljana Bežigrad, objavljamo podatke za SO2 le za to merilno mesto. Merilno mesto Maribor center (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. Ker promet ni vir SO2, je za to onesnaževalo merilno mesto reprezentativno tudi za širše območje mesta. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)) leži na obrobju centra mesta. Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč in dobro odražajo onesnaženost zraka v Zasavju. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (TI(U)), Trbovljah (BI(S)) in Hrastniku (BI(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.


Med merilna mesta avtomatske mreže TE Šoštanj spadajo postaje Šoštanj (I(S)), Velenje (B(U)), Topolšica (B(S)), Veliki Vrh (BI(R)), Zavodnje (BI(R)), Graška Gora (BI(R)) in Škale (B(S)). Šoštanj leži vzhodno od mesta in je ob jugozahodnem vetru izpostavljeno vplivu izpustov iz nižjih dimnikov TE Šoštanj. Izmerjene koncentracije žveplovega dioksida niso reprezentativne za mestno območje Šoštanja. Merilna mesta v Velenju, Topolšici in Škalah so reprezentativna za območje Velenja ter naselij Topolšica in Škale z bližnjo okolico. Postaje na Velikem Vrhu, na Graški Gori in na Zavodnjah dobro opisujejo stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj.
Merilna mreža TE Trbovlje zajema višje ležeče postaje Kovk (BI(R)), Dobovec (BI(R)), Kum (BI(R)) in Ravenska vas (BI(R)). Na vsa ta merilna mesta, ki so reprezentativna za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje, občasno vplivajo izpusti TE Trbovlje.
Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane.

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

  1. b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
    B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
    T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
    I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
    c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o številu ur s preseženo mejno povprečno urno vrednostjo koncentracije SO2, podatki o številu dni s preseženo mejno povprečno dnevno vrednostjo koncentracije SO2 ter podatki o poprečnih letnih koncentracijah SO2 za obdobje 1992-2014. Podatki so izračunani iz izmerjenih urnih vrednosti.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo, zato so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


Drugi viri in literatura

  1. Evropska komisija, 2002. Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC.
  2. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2006.
  3. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
  4. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
  5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2008. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2009.
  6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2010.
  7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
  8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012.
  9. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2013.
  10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2013. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, november 2014.
  11. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2015.
7. julij 2016
Janja Turšič, Agencija RS za okolje