[VD11]
Kakovost podzemne vode
Objave: [ 2016 2009 ]

Podzemna voda je v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, s katerim se oskrbuje več kot 95 % prebivalcev. Približno tretjina podzemne vode, ki se črpa za pitno vodo, je dovolj dobre kakovosti, da se lahko do potrošnikov dovaja v naravnem stanju brez vsakršne obdelave. Naravna podzemna voda brez onesnaževal je za zdravje najbolj primerna. Kakovost podzemne vode je torej pomembna tako iz okoljskega kot tudi zdravstvenega vidika.

Kazalec »VD11 Kakovost podzemnih voda« podaja oceno kemijskega stanja podzemne vode v Sloveniji. Za vodno telo podzemne vode se glede na podatke monitoringa vsako leto določi kemijsko stanje, v obdobju poročanja načrtov upravljanja voda (NUV) pa se pripravi tudi ocena za šestletno obdobje poročanja. ripravi tuxi ocena za šetletno obdopbjeZa Za V daljšem časovnem obdobje spremljamo tudi trende rasti ali zniževanja vsebnosti kemijskih parametrov.

Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost akumuliranja in prevajanja pomembnejših količin podzemne vode. V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov in sicer vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Če isto vodno telo podzemne vode (VTPodV) združuje vodonosnike tako z medzrnsko kot tudi kraško in razpoklinsko poroznostjo, ga opredelimo kot VTPodV z vodonosniki kombiniranega tipa poroznosti. Vodno telo podzemne vode je podzemna voda v enem ali več sosednjih vodonosnikih. V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS 63/2005).

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se določa skladno z direktivama ES (Vodna direktiva, 2000/60/ES, Direktiva za podzemno vodo, 2006/118/ES), slovenskimi zakonskimi predpisi (Uredba o stanju podzemne vode, Uradni list RS št. 25/2009, 68/2012) in Metodologijo za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode (www.mop.gov.si). Vsi podatki, pridobljeni v okviru državnega monitoringa kakovosti podzemne vode se obdelajo s statističnimi metodami. Dodatno se ugotavlja vpliv prekomerno obremenjene podzemne vode na stanje površinske vode, soodvisne kopenske in vodne ekosisteme ter na stopnjo obdelave pitne vode. Oceni se tudi morebitne vdore slane ali druge onesnažene vode.

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je dobro, če so povprečne vrednosti parametrov nižje ali enake standardom oziroma vrednostim praga. V nasprotnem primeru se ugotavlja obseg onesnaženja podzemne vode. Kemijsko stanje je kljub preseženim vrednostim enega ali več parametrov dobro, če obseg onesnaženja ne presega 30% vodnega telesa podzemne vode in če ne poslabša stanja soodvisnih površinskih voda ter kopenskih in vodnih ekosistemov. Onesnaženje tudi ne sme povečati stopnje obdelave pitne vode. V nasprotnem primeru je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode slabo.

Oceni kemijskega stanja se pripiše raven zaupanja, ki pokaže, kakšna je zanesljivost ocene. Visoka raven zaupanja pomeni, da je ocena stanja zanesljiva. Srednja in nizka raven zaupanja pa pomenita, da bodo potrebne dodatne meritve ali širitev mreže merilnih mest, s katerimi bo ocena stanja dokončno potrjena. V ta namen smo v letih 2014 in 2015 merilno mrežo razširili z novimi objekti, zgrajenimi v okviru projekta BOBER. Objekti so bili zgrajeni na bolj obremenjenih vodnih telesih.

Slika VD11-1: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode z ravnjo zaupanja za obdobje 2009 – 2013 ter statistično značilni dolgoročni trendi parametrov

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


Slika VD11-2: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode (VTPodV) v okviru prvega in drugega načrta upravljanja voda (NUV I in NUV II)

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


Slika VD11-3: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode (VTPodV) po letih v obdobju 2006-2015

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


Ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem.

Izboljševanje stanja podzemnih voda v vodnih telesih z slabim stanjem

Preprečevanje trendov rasti onesnaževal.

Doseganje obrata trenda rasti onesnaževala.

Doseganje dobrega kemijskega stanja vseh vodnih teles podzemne vode do leta 2015 (okoljski cilji Vodne direktive, člen 4).

Onesnaženost podzemne vode je odvisna tako od obremenjevanja podzemne vode zaradi človekovih dejavnosti kot tudi od naravnih danosti vodonosnikov, pogosto imenovane ranljivost. Parametri, ki v Sloveniji povzročajo slabo kemijsko stanje podzemne vode, so predvsem nitrati in pesticidi ter njihovi razgradnji produkti, na nekaterih merilnih mestih pa tudi klorirana organska topila.

V ravninskih delih rečnih dolin prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, pogosto imenovani aluvialni vodonosniki. Obremenitve teh vodonosnikov so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti, kot so kmetijstvo, industrija, promet, gosta poseljenost in odlagališča odpadkov, največje.

V alpskih predelih in na Krasu prevladujejo vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Ti vodonosniki, predvsem kraški, so zelo ranljivi, vendar so v Sloveniji pretežno naravno zaščiteni. Večina vodonosnikov s kraško in razpoklinsko poroznostjo je v hribovitih, manj poseljenih območjih, ki so poraščena z gozdovi.

Kemijsko stanje v drugem obdobju poročanja NUV je prikazano na karti Slovenije (slika VD11-1). Slabo kemijsko stanje je določeno za vodna telesa, ki jih sestavljajo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in sicer Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Raven zaupanja ocene kemijskega stanja za ta vodna telesa je visoka. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat in v primeru Dravske kotline tudi atrazin. V vseh treh vodnih telesih je bil ugotovljen statistično značilen trend zniževanja vsebnosti nitrata, zaradi česar bi lahko vodna telesa sčasoma dosegla dobro kemijsko stanje.

Na sliki VD11-2 je prikazana primerjava kemijskega stanja v okviru NUV I in NUV II. V obeh poročevalskih obdobjih je bilo slabo kemijsko stanje določeno za vodna telesa Savinjske, Dravske in Murske kotline. V prvem poročevalskem obdobju je bilo slabo kemijsko stanje določeno tudi za vodno telo Vzhodne Slovenske gorice.

Kemijsko stanje vodnih teles v letih 2006-2015 je prikazano na sliki VD11-3. V letu 2006 smo mrežo razširili na vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 smo monitoring izvajali na vseh vodnih telesih podzemne vode, prav tako v letu 2012, ko smo izvedli nadzorno spremljanje stanja. V ostalih letih smo izvajali program obratovalnega spremljanja stanja, v program pa so bila vključena bolj obremenjena vodna telesa v medzrnskih vodonosnikih in kraško-razpoklinska vodna telesa, kjer se nahajajo večja zajetja pitne vode in kjer analiza pritiskov kaže, da bi lahko prišlo do onesnaženja virov pitne vode. Neobremenjena vodna telesa, ki so več let izkazovala dobro kemijsko stanje, so v program monitoringa vključena le v letih, ko se izvaja nadzorno spremljanje stanja.

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Direktiva 2000/60/EC o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (vodna direktiva).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov: Sektor za kakovost voda, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Podzemna voda se na merilnih mestih vzorči 1 do 2 krat letno
Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo:
- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, 25/2009, 68/2012
- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode,
- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode. Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS št. 25/2009, 68/2012) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009). V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, a le enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, a le na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih kakovostnih ciljev, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.

V Uredbi o stanju podzemnih voda je določeno, da se za vodno telo podzemne vode določa kemijsko stanje podzemne vode. Metodologija določanja kemijskega stanja je navedena v uredbi in v metodologiji. Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna povprečno letno vrednost za vsak posamezen parameter naveden v uredbi. Če so povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda kakovosti ali vrednosti praga, se oceni, da podzemna voda ni prekomerno obremenjena s temi onesnaževali. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena in na podlagi deleža onesnažene vode določimo kemijsko stanje (dobro ali slabo). Dodatno se ugotavlja tudi vpliv prekomerno obremenjene podzemne vode na stanje površinske vode, soodvisne kopenske in vodne ekosisteme ter na stopnjo obdelave pitne vode. Oceni se tudi morebitne vdore slane ali druge onesnažene vode.

Metodologija obdelave podatkov: Izračunana je bila letna povprečna vrednost za posamezna merilna mesta: merilna mesta in sicer iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu. V primeru, da je bila vsebnost parametra pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega pesticida LOQ vrednost nadomestili s polovično vrednostjo. Za izračun vsote pesticidov smo LOQ vrednost nadomestili z 0 (nič).

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki, ki so del mednarodne izmenjave.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije/scenariji niso na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Viri in literatura
Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, št. 63/2005.
Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09.
Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/2009, 68/2012.
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009.

avgust 2016
Polona Mihorko, Marina Gacin, Agencija RS za okolje