[VD02]
Čiščenje odpadnih voda na komunalnih in skupnih čistilnih napravah
Objave: [ 2016 2014 2013 2011 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje količino industrijske in komunalne odpadne vode ter delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah, razvrščenih glede na stopnjo čiščenja po metodologiji iz Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Metodologijo povzema tudi slovenska Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. V grobem določa, da je primarno čiščenje mehansko oziroma kemično. Odstrani manjši del organskih obremenitev in del obremenitev z usedljivimi snovmi. Sekundarno čiščenje je v splošnem biološko. Odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi in del (20 %–30 %) hranil. Terciarno čiščenje je tisto, ki poleg organskih obremenitev odstrani pretežni del obremenitev s hranili (dušik, fosfor).

Slika VD2-1: Delež prebivalcev Slovenije, katerih komunalne odpadne vode so se v posameznem letu čistile na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja

Vir: Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016; Statistični urad RS, 2016


Slika VD2-2: Količina čiščene odpadne vode na leto na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah z določeno stopnjo čiščenja

Vir: Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija RS za okolje, 2016


Zagotavljati varstvo vseh površinskih in podzemnih voda na območju Republike Slovenije pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter pred mikrobiološkim onesnaženjem.

Zgraditi komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem za vse aglomeracije, ki so določene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017) ter zagotavljati ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod do konca leta 2015 oziroma do konca leta 2017 za odvajanje in čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah za posamezne stavbe. Z uveljavitvijo Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) konec leta 2015 pa so bili podaljšani prehodni roki za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav do konca leta 2021 za izgradnjo na občutljivih območjih oziroma do konca leta 2023 za izgradnjo na ostalih območjih.

Sistem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit. Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. Ta delež je največji na Nizozemskem, in sicer je tam priključenih na čistilno napravo 99 % prebivalcev. V Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2014 ta delež 58-odstoten, to pomeni, da spadamo med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na komunalne in skupne čistilne naprave, majhen in da slaba polovica prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice. Od tega slab odstotek predstavljajo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (operativni program na tem področju povzema zahteve Direktive Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) in prehodnih obdobij za izvajanje te direktive, dogovorjenih v pristopnih pogajanjih) v povezavi z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), je postavil cilj:

I. Zgraditi komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 2.000 PE (ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE), v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, ki bodo najpozneje do 31.12.2015 zagotavljale:

· sekundarno čiščenje,

· terciarno čiščenje na prispevnih območjih občutljivih območij zaradi evtrofikacije in/ali prispevnem območju kopalnih voda,

· terciarno čiščenje za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 10.000 PE, na vodnem območju Donave, ki niso na prispevnem območju občutljivih območij (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),

· terciarno čiščenje, če se odpadna voda odvaja v tekočo površinsko vodo, katere srednji mali pretok vodotoka je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave (za obstoječe naprave je rok 22.8.2016),

· poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno mikrobiološko obdelavo na vplivnem območju občutljivih območij zaradi kopalnih voda,

· dodatno mikrobiološko obdelavo za posredno odvajanje v podzemne vode na zakraselem območju,

Za obstoječe male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE (v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE) namesto zgoraj naštetih rokov velja rok 31.12.2020.

II. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, v katerih se bo čistila komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE, ki bodo zagotavljale:

· primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju za aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, najpozneje do 31.12.2021,

· primerno čiščenje na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju na območjih za aglomeracije s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, najpozneje do 31.12.2023,

· primerno čiščenje na vseh ostalih območjih, najpozneje do 31.12.2023,

· primerno čiščenje z dodatnim mikrobiološkim čiščenjem v času kopalne sezone na vplivnem območju kopalnih voda (velja za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 500 PE ali za komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 500 PE), kadar gre za posredno odvajanje v podzemno vodo ali neposredno odvajanje v površinsko vodo, najpozneje do 31.12.2021.

III. Zgraditi male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 50 PE na območju izven meja aglomeracije:

· na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda, ali na vodovarstvenem območju in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2015.

· niso na občutljivem območju iz prejšnjega odstavka in bodo zagotavljale primerno čiščenje, najpozneje do 31.12.2017.

V kolikor pa gre za obstoječe objekte če ni nobene ureditve ali ureditev ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta je rok najpozneje do 31.12.2021, če je ureditev skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta pa najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta. V aglomeraciji s skupno obremenitvijo manjšo od 500 PE, ob ekonomski presoji, glede opremljanja te aglomeracije z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo, glede na opremljanje z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, najpozneje do 31.12.2023.

V izjemnih primerih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ni izvedljivo, zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500m ipd.) se bo komunalna odpadna voda odvajala in zbirala v nepretočni greznici.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po : Direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

Izvorna baza podatkov: Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost voda.

Datum zajema podatkov: julij 2016.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o čiščenju odpadnih voda (na komunalnih in skupnih čistilnih napravah) zbira Sektor za kakovost voda, ARSO v svoji zbirki podatkov. Podatki na slikah VD2-1 in VD2-2 so prikazani za obdobje 1998 - 2014.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu prebivalcev Slovenije za preračun deležev so povzeti iz portala SI-STAT, Statistični urad RS, Osnovne skupine prebivalstva po spolu, Slovenija, četrtletno (junij 2016).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo enako ali večjo od 50 PE, so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 30. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Način izvajanja monitoringa je določen v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 98/15).

Podatki o letnih količinah čiščene vode in podatki o prebivalcih za območje poselitve z obremenitvijo manjšo od 50 PE, so povzeti iz poročil o evidencah malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih izvajalci javnih služb vsako leto pošljejo Agenciji RS za okolje na podlagi 30. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15). Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS iz popisa prebivalcev za leto 2002 je bilo na greznice priključenih 47,6 % prebivalstva.

Informacije o zanesljivosti podatkov:

Morebitne spremembe v podatkih časovnega niza za nazaj so posledica vpisa novih naprav (s podatki tudi za nazaj, če so na voljo) in odprave napak v podatkih, ki so odkrite po izvajanju natančnejših pregledov vpisanih podatkov.

21. julij 2016
Marjan Zajc, Agencija Republike Slovenije za okolje