[ZR08]
Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5
Objave: [ 2016 2013 2011 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo delcev PM10 ter gibanje povprečne letne koncentracije delcev PM10 in PM2.5 na merilnih mestih v Sloveniji v obdobju 2005–2015.

Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Iz tega izhaja ugotovitev, da je aerosol disperzni (razpršen) sistem. Določitev velikosti aerosola je ključnega pomena za meritve in modeliranje dinamike aerosola. Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razgradnjo površine nastanejo delci večji od 1 µm, ki jih pravimo  grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega (npr. cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Grobi delci PM10 so posledica erozije zemlje, resuspenzije iz cest in izpustov iz industrijskih objektov. Glavne komponente delcev PM10 so sekundarni anorganski ioni (sulfat, nitrat in amonij)  ter organski material, katerih delež je odvisen od vira onesnaženja ter meteoroloških razmer. Izjema so le močno prometno obremenjene lokacije, kjer je prisoten velik delež mineralnega prahu. Viri grobih delcev (velikosti nad 2,5 µm) so promet (vendar ne neposredni izpusti iz prometa!), naravni viri, ponovni dvig in lebdenje trdnih delcev v ozračju, daljinski transport. Delci PM2.5 so manjši, lažji in se običajno v zraku zadržujejo dlje časa ter prepotujejo večje razdalje kot večji delci.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Poleg negativnega vpliva na zdravje pripisujejo delcem tudi nekatere negativne učinke na okolje, kot so zmanjšanje vidljivosti zaradi onesnaženosti s PM2.5 ter vpliv na ekosisteme (zakisovanje rek in jezer, evtrofikacija morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšanje diverzitete ekosistemov), ki so v veliki meri posledica daljinskega transporta. Možne so tudi poškodbe na materialih ter kulturnih spomenikih.

Slika ZR8-1: Število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3 (lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu)

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež  (TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo), 2015.

Opomba k preglednici ZR8-1: np = ni podatka



Slika ZR8-2: Gibanje povprečne letne koncentracije PM10 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3)

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež  (TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo), 2015.



Slika ZR8-3: Gibanje povprečne letne koncentracije PM2.5 (letna mejna vrednost je 25 µg/m3)

Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2015.

Opomba k preglednici ZR8-3: np = ni podatka  



Slika ZR8-4: Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5 (drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih- obveznost glede stopnje izpostavljenosti je 20 µg/m3, ki naj bi bilo doseženo do leta 2015)

Vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2015.


Doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi (v veljavi od 1. 1. 2005 dalje):
- dnevna mejna koncentracija PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu),
- letna mejna koncentracija PM10: 40 µg/m3.

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM2.5 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi:
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki mora biti dosežena do leta 1. 1. 2015: 25 µg/m3,
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki mora biti dosežena do leta 1. 1. 2020: 20 µg/m3.

Na sliki ZR8-3 je z rdečo črto označena letna mejna vrednost 25 µg/m3, čeprav je morala biti ta letna mejna vrednost PM2.5 dosežena šele leta 2015. V prejšnjih letih so bile naslednje vrednosti sprejemljivega priseganja za PM2.5:
- dovoljena koncentracija v letu 2008 je 30,0 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2009 je 29,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2010 je 28,6 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2011 je 27,9 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2012 je 27,1 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2013 je 26,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2014 je 25,7 µg/m3

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu: KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so na območjih in v aglomeracijah na vsem ozemlju Republike Slovenije. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je treba oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2015 je triletno drseče povprečje vrednosti koncentracij na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2013, 2014 in 2015. Obveznost glede stopnje izpostavljenosti je 20 µg/m3 , ki naj bi bilo doseženo do leta 2015. S KPI se preveri, ali je izpolnjena obveznost glede stopnje izpostavljenosti. KPI se uporablja za preučitev, ali je doseženo ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na nacionalni ravni. Podatki si predstavljeni v preglednici ZR8-4.

Onesnaženost zraka z delci je bila v letu 2015 višja kot leta 2014. Visoke koncentracije so bile predvsem posledica neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinske Slovenije, kjer lahko še posebej ob pogostih in izrazitih temperaturnih inverzijah že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti so večinoma omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov najbolj neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave. Pri primerjavi zimskih in poletnih meritev je bilo ugotovljeno, da so v zimskem času koncentracije delcev zaradi temperaturnih inverzij v notranjosti Slovenije od 70 do 100 % višje kot poleti. Na Primorskem in ob Obali so te razlike manjše, le do 20 %. Leto 2015 je bilo daleč najtoplejše, odkar spremljamo na osnovi instrumentalnih meritev izračunano svetovno povprečje. Poleg tega je bila v celotnem letu količina padavin izjemno majhna. Zaradi stabilnega vremena je bila predvsem oktobra, novembra in decembra zelo pogosta temperaturna inverzija, ki neugodno vpliva na razredčevanje izpustov in posledično so bile v tem obdobju visoke koncentracije delcev PM10 in PM2.5.

Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10  (35) je bilo leta 2015 preseženo na osmih merilnih mestih, leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih. Najvišje povprečne letne koncentracije delcev PM10 ter največ dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 je bilo v obdobju 2005-2015 na merilnih postajah v mestih, ki so pod vplivom izpustov iz prometa. Na podeželju so koncentracije PM10 bistveno nižje. Na lokaciji Iskrba, ki predstavlja naravno ozadje, v letu 2015 nismo zabeležili niti enega preseganja dnevne mejne vrednosti. Največ 85 preseganj je bilo leta 2015 izmerjenih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Povprečne letne koncentracije delcev PM10 so bile na skoraj vseh merilnih mestih leta 2015 višje kot leta 2014.

Za delce PM2.5 je predpisana mejna vrednost kot letno povprečje, ki od začetka meritev ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bile povprečne letne koncentracije delcev PM2.5 leta 2015 na vseh merilnih mestih višje kot leta 2014. Najvišjo povprečno letno koncentracijo 22 µg/m3 smo izmerili na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta. Na prometnem merilnem mestu Maribor Center je bila povprečna letna koncentracija 21 µg/m3. Mejna vrednost je leta 2015 znašala 25 µg/m3. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5 je znašal leta 2015 za merilne mesta v neizpostavljenem mestnem okolju Ljubljana Biotehniška fakulteta 20 µg/m3 in Maribor Vrbanski plato 19 µg/m3. Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2015 20 µg/m3.

Na gibanje koncentracije delcev v veliki meri vplivajo vremenske razmere. Zmanjševanje koncentracij delcev PM10 od 2003 naprej je delno posledica zmanjševanja izpustov zaradi izgradnje čistilnih naprav na industrijskih objektih, delno pa posledica ugodnih vremenskih razmer v zadnjih letih. Tako so bile na primer koncentracije delcev visoke v zelo sušnem letu 2003, nižje v letu 2004, ko je prevladovalo mokro poletje, in spet višje leta 2005, ko smo imeli v januarju in začetku februarja precej mrzlo in suho vreme, kar je vplivalo na večjo onesnaženost zraka. Na nižje koncentracije v letu 2007 je vplivala nadpovprečno topla in vetrovna prva polovica leta, v letih 2008 in 2009 pa pogoste padavine zlasti v poletnem času. V letu 2010 se je glede na leto 2009 povečalo zlasti število prekoračitev mejne dnevne koncentracije in doseglo raven iz leta 2008. To je predvsem posledica zelo visokih koncentracij v januarju, februarju in decembru 2010, ko smo imeli daljša suha obdobja mrzlega zimskega vremena. V letu 2011 je bilo značilno obdobje visokih koncentracij v mesecu februarju, ko smo imeli dve večkot 10-dnevni obdobji hladnega zimskega vremena brez padavin, ter v novembru.  V novembru pa je bila značilna dolgotrajna temperaturna inverzija v notranjosti Slovenije, ko se je po nižinah zadrževal hladen zrak, medtem ko je bilo v višjih legah in na Primorskem jasno in toplejše vreme. To dejstvo je skupaj z 20-dnevnim obdobjem brez padavin prispevalo k veliki onesnaženosti zraka v notranjosti Slovenije, medtem ko so bile koncentracije onesnaževal na merilnih mestih na Primorskem zaradi sončnega vremena občutno nižje.

Leta 2012 se je glede na prejšnje leto znižalo število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10, tako da je bilo letno dovoljeno število prekoračitev preseženo na manj merilnih mestih po Sloveniji. Do prekoračenj je tudi v letu 2012 prihajalo izključno v zimskem obdobju leta.

V prvih treh mesecih leta 2012 so padavine močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, nadpovprečno pa je bilo sončno obsevanje, prevetrenost je bila boljša, manj je bilo dni s temperaturno inverzijo. Zadnje tri mesece so bile padavine nad dolgoletnim povprečjem. Razen nekaj kratkih hladnih obdobij je bilo nadpovprečno toplo, tudi temperaturnih inverzij je bilo manj. V takih razmerah je bila raven koncentracije delcev, pa tudi ostalih onesnaževal, nižja kot običajno v tem obdobju.

Leta 2013 je bilo število merilnih mest s prevelikim številom preseganj enako kot leta 2012. Na vseh lokacijah so bile najvišje koncentracije izmerjene v zimskem obdobju, prav tako je tudi do preseganj dnevne mejne koncentracije prihajalo skoraj izključno v hladnejšem obdobju leta med oktobrom in aprilom. Pozimi je bilo sicer več padavin dolgoletnega povprečja, medtem ko so bile temperature povprečne ali pa so ga le malo presegale. V letu 2014 je bilo število preseganj mejne dnevne vrednosti na vseh merilnih mestih z izjemo Primorske bistveno manjše kot v prejšnjih letih. K temu so najbolj prispevale ugodne meteorološke razmere. V prvih štirih mesecih leta 2014 so bile povprečne mesečne temperature nekaj stopinj nad dolgoletnim povprečjem, zato je bila potreba po ogrevanju manjša, posledično so bili manjši tudi izpusti delcev. V toplih mesecih od maja do septembra, ko so koncentracije delcev pod mejnimi vrednostmi, so se povprečne mesečne temperature gibale okoli povprečja, zadnji trije meseci leta pa so bili spet toplejši od povprečja. Padavin je bilo v vseh obdobjih več od dolgoletnega povprečja. Po izrazito namočenem letu 2014 je leta 2015 primanjkovalo padavin, pogoste so bile ustaljene vremenske razmere in temperaturne inverzije, zato so bile tudi koncentracije delcev višje kot leto prej.

Potrebno je poudariti, da poleg prometa in industrije na povišane koncentracije delcev vplivajo tudi individualna kurišča. Izpusti zaradi prometa in industrije se ne spreminjajo močno, izpusti zaradi ogrevanja pa so močno odvisne od temperature zraka. Na raven onesnaženja zelo vpliva stabilnost ozračja – pojav temperaturnih inverzij močno poviša raven koncentracije, boljša prevetrenost in pojav padavin pa jo zniža. V ruralnem okolju trend zmanjševanja onesnaženja z delci ni tako izrazit. V tem okolju se v zadnjem obdobju za ogrevanje vse več uporablja lesna biomasa, kar prispeva k večjim izpustom. Vpliv ugodnejših vremenskih pogojev v zadnjih zimah je zaradi tega vzroka manj izrazit.

Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11 in 8715) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež (TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana).

Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo, Sektor za kakovost zraka, Agencija RS za okolje.
Državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) vodi Agencija RS za okolje. Podatke za merilna mesta iz omrežja TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana in MO Ljubljana posreduje Agenciji RS za okolje Elektroinštitut Milan Vidmar, podatke za EIS Anhovo pa Salonit Anhovo.

Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2016

Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.
Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve delcev na merilnih mestih v okviru mreže DMKZ v skladu z Uredba o kakovosti zunanjega zraka  in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje, kar pomeni, da veljajo izmerjene koncentracije za večji del naselij. Ljubljana je imela do leta 2009 dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 – center (T(U)) in Ljubljana-Bežigrad (B(U)). Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je najbolj reprezentativno merilno mesto Ljubljana-Bežigrad. Merilno mesto Ljubljana BF (Biotehniška fakulteta, B(U)), ki je bilo vzpostavljeno leta 2009, je locirano v mirnem predelu Ljubljane. Stanovanjska naselja so oddaljena 400 m, ljubljanska obvoznica pa 1,5 km, drugih virov izpustov v bližnji okolici merilnega mesta ni. Merilno mesto v Mariboru (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča ter spremlja kakovost zraka, ki je v veliki meri posledica onesnaževanja zaradi prometa. Merilno mesto Maribor Vrbanski plato (B(U)) se nahaja na SZ delu Maribora, kjer ni neposrednih izpustov. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Prav taki merilni mesti sta tudi v Novem mestu(B(U) in Kranju(B(U). Na obrobju centra mesta je tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)). Merilno mesto Koper (B(U)) je locirano na Hrvatinih, kjer je opazen tudi vpliv Italije (daljinski transport onesnaževal). Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč. Merilni postaji za spremljanje PM10 se nahajata v Zagorju (T(U))Trbovljah (B(S)) in v Hrastniku(B(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. Postaja Iskrba (B(R(REG))) ugotavlja daljinski transport onesnaženosti zraka, saj je locirana na neobremenjenem območju, ki je oddaljeno od velikih virov izpustov.

Merilna mesta v okolici termoelektrarn Šoštanj (Pesje - B(S), Škale - B(S)) in Trbovlje (Prapretno - I(R(REG))) so locirana večinoma na višjih legah. Ta merilna mesta so pod neposrednim vplivom izpustov iz termoelektrarn, zato sodijo med bolj ogrožena območja, reprezentativna za širšo okolico.

Merilna postaja Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine. Merilno mesto je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje in manj za poseljeno območje Ljubljane.

Merilni mesti Morsko (R(B)AI) in Gorenje Polje (R(B)AI), ob upoštevanju smeri najbolj pogostih vetrov, odražata vpliv cementarne Salonit Anhovo in z njo povezanih dejavnosti.

Meritve delcev PM2.5 se izvajajo od leta 2005 dalje na treh merilnih mestih - Ljubljana Bežigrad (B(U)), Maribor (T(U)) in Iskrba pri Kočevski Reki (B(R(REG))).

Kategorizacija merilnih postaj, ki je navedena zgoraj za vsako postajo posebej (v oklepaju) temelji na določitvi tipa merilnega mesta in tipa območja, kjer se nahaja. Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:
A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o povprečni letni koncentraciji PM10 in PM2.5 ter podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji.
Vrednosti v grafih ZR8-1 in ZR8-2 za različne tipe postaj (mestno ozadje, mestno–prometno območje, predmestno ozadje, podeželsko ozadje, industrijsko-podeželsko območje) so za posamezen tip postaje izračunane kot srednja vrednost (seštete vrednosti po postajah so deljene s številom postaj). »Povprečno število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo« v grafu ZR8-1 je izračunano kot vsota vseh dni, deljena s številom upoštevanih postaj. »Povprečna letna koncentracija – skupno« v grafu ZR8-2 je povprečna letna koncentracija PM10 za obravnavane postaje v tem kazalcu. Izračunana je kot srednja vrednost - seštete so povprečne vrednosti po tipih merilnih postajah (mestno ozadje, …) na decimalko natančno in deljene s številom tipov merilnih postaj.

V letu  2015 smo na vseh merilnih mestih DMKZ meritve delcev PM10 in PM2.5 izvajali z referenčnimi merilniki. Časovna resolucija meritev PM10 in PM2.5  je 24 ur. Referenčna metoda za delce PM10 in PM2.5  temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev so na voljo le za dnevno povprečje in z večtedenskim zamikom. Te meritve izvaja Kemijsko analitsko laboratorij na Agenciji RS za okolje in je za metodo meritev delcev PM10 in PM2.5  akreditiran pri Slovenski akreditaciji po standardu: SIST EN 12341:2014: Zunanji zrak-Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5.

Vrednosti povprečnih letnih koncentracij in števila prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 v kazalcu so bile februarja 2011 ponovno preračunane po metodologiji, ki jo je priporočila Evropska agencija za okolje (Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC). Zaradi tega prihaja do razlik med vrednostmi v kazalcu in letnimi poročili o kakovosti zraka ter podatki Evropske agencije za okolje. Kljub temu, da uporabljena metoda ni popolnoma jasno določena, je najbolj primerljiva z ostalimi državami EU. Zlasti je problematično določanje števila prekoračitev mejne dnevne koncentracije, pri čemer sta bili do sedaj v uporabi dve različni metodi za določitev praga nad katerim se šteje, da je koncentracija prekoračila mejno vrednost.

Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti kazalca
Prednost: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

           Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2 = manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):

            Relevantnost: 1
            Točnost: 1
            Časovna primerljivost: 2 (krajši podatkovni niz)
            Prostorska primerljivost : 2

Drugi viri in literatura

  1. Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, 9/11 in 8/15
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11 in 6/15

Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

15. junij 2016
Tanja Koleša, Agencija RS za okolje