[VD06]
Pesticidi v podzemni vodi
Objave: [ 2016 2015 2014 2013 2011 2009 2007 ]

Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost akumuliranja in prevajanja pomembnejših količin podzemne vode. V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov - vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki) ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Vodno telo podzemne vode je voda v enem ali več sosednjih vodonosnikih. V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode.

Pesticidi, ki jih spremljamo v programu državnega monitoringa, so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Glede na namen uporabe jih delimo na fitofarmacevtska sredstva, ki so namenjena varovanju rastlin ter biocide. Biocide dodajajo v premaze za zaščito lesa, fasadne barve, uporabljajo se tudi za iztrebljanje glodavcev, uši, kot dezinfekcijska sredstva…

Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje podzemne vode, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ker so pesticidi okolju in zdravju škodljivi, je spremljanje njihove vsebnosti v podzemni vodi zelo pomembno. V okviru državnega monitoringa analiziramo približno 120 različnih pesticidov in njihovih razgradnjih produktov - metabolitov.

Slika VD6-1: Vsebnost vsote pesticidov v podzemni vodi na merilnih mestih v letu 2015

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


Slika VD6-2: Povprečne letne vrednosti (AM) vsote pesticidov v vodnih telesih podzemne vode z aluvialnimi vodonosniki

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


Slika VD6-3: Povprečne letne vrednosti (AM) vsote pesticidov v podzemni vodi na bolj obremenjenih merilnih mestih

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


Slika VD6-4: Povprečne letne vrednosti (AM) atrazina v podzemni vodi na izbranih merilnih mestih

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


Slika VD6-5: Povprečne letne vrednosti (AM) desetil-atrazina (razgradni produkt atrazina) v podzemni vodi na izbranih merilnih mestih

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


– izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanje vsebnosti pesticidov v pitni vodi ter virih pitne vode v skladu z zakonodajno predpisanimi standardi
– zmanjšanje nevarnosti in tveganja uporabe pesticidov za okolje in vodno okolje,
– izboljšanje kontrole uporabe pesticidov,
– zamenjava nevarnih aktivnih sestavin pesticidov z manj nevarnimi
– promocija kmetovanja ob zmanjšani uporabi pesticidov, transparenten sistem monitoringa in poročanja o uspehih doseganja ciljev ter razvoj ustreznih kazalcev,
– izboljšanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode,
– najkasneje do leta 2015 doseči dobro stanje podzemne vode.

Uredba o stanju podzemnih voda določa standard kakovosti za posamezni pesticid, njegove relevantne metabolite in za vsoto pesticidov. Podzemna voda je čezmerno obremenjena s pesticidom ali njegovim relevantnim metabolitom, če je vsebnost višja od 0,1 µg/L, za posamezni organoklorni pesticid iz skupine drinov (aldrin, dieldrin, endrin) pa, če je vsebnost višja od 0,03 µg/L, ali pa je vsota pesticidov višja od 0,5 µg/L.

Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles podzemne vode. V letu 2015 je v Sloveniji potekalo obratovalno spremljanje stanja kakovosti podzemnih voda. V program monitoringa je bilo vključeno 194 merilnih mest, razporejenih po 14 vodnih telesih. V letih 2014 in 2015 smo merilno mrežo razširili z novimi objekti, zgrajenimi v okviru projekta BOBER. Objekti so bili zgrajeni na bolj obremenjenih vodnih telesih. V program monitoringa so bila vključena s pesticidi najbolj obremenjena vodna telesa v medzrnskih vodonosnikih in kraško-razpoklinska vodna telesa, kjer se nahajajo večja zajetja pitne vode in kjer je analiza pritiskov pokazala, da bi lahko prišlo do onesnaženja virov pitne vode.

S pesticidi je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Vzrok za večje onesnaženje podzemne vode s pesticidi je bolj intenzivna raba prostora v ravninskih predelih Slovenije (predvsem Savinjska, Dravska in Murska kotlina), kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo. Vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo so zaradi manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjeni s pesticidi.

Za vsa vodna telesa, ki so bila v programu monitoringa podzemne vode v letu 2015 je na karti prikazano letno povprečje vsote pesticidov v podzemni vodi na posameznih merilnih mestih (VD06-1).

V obdobju 1998-2015 se je vsebnost vsote pesticidov v vodnih telesih podzemne vode z aluvialnimi vodonosniki zniževala. Vsota pesticidov se znižuje predvsem zaradi upadanja vsebnosti atrazina in njegovega metabolita desetil-atrazina, kar kaže na pozitivni učinek prepovedi rabe atrazina (VD06-2). Namesto le-tega se danes uporabljajo druga fitofarmacevtska sredstva, ki pa jih zaradi njihovih ugodnejših fizikalno-kemijskih lastnosti (hitra razgradnja, večja adsorpcija, ipd.) v podzemni vodi redkeje določimo. Na bolj obremenjenih vodnih telesih (Savinjska, Dravska in Murska kotlina) je nakazan trend zniževanja vsote pesticidov.

Na bolj obremenjenih merilnih mestih v Sloveniji je za obdobje 1998 – 2015 prikazana letna povprečna vrednost vsote pesticidov. Trend zniževanja je v tem obdobju je ugotovljen v Šikolah, Podovi (prej Brunšvik) in Kidričevem (vsa tri Dravska kotlina). V Benici (Murska kotlina), Podreči (Savska kotlina in Ljubljansko barje) in Gotovljah (Savinjska kotlina) je opaziti izrazito nihanje vsote pesticidov (VD06-3).

Za obdobje 1998-2015 so na bolj obremenjenih merilnih mestih Rakičan, Lipovci (Murska kotlina), Podova (prej Brunšvik), Šikole, Kidričevo (Dravska kotlina) in Gotovlje (Savinjska kotlina) prikazane letne povprečne vrednosti atrazina in desetil-atrazina, ki ju v podzemni vodi najpogosteje določimo (VD06-4 in VD06-5). Statistično značilni trend zniževanja vsebnosti atrazina v obdobju 1998-2015 je med izbranimi merilnimi mesti ugotovljen v črpališču Šikole, Kidričevem in Podovi (prej Brunšvik) (Dravska kotlina) ter v Lipovcih (Murska kotlina). V Kidričevem so vsebnosti atrazina še vedno zelo visoke, višje od standarda pa so tudi v Podovi in Šikolah. Vsa tri merilna mesta so v osrednjem delu Dravske kotline. Prav tako so se na vseh omenjenih merilnim mestih v obdobju 1998-2015 zniževale tudi vsebnosti desetil-atrazina.

Rezultati spremljanja pesticidov v podzemni vodi kažejo, da njihova pravilna uporaba ne predstavlja večjega tveganja za kakovost podzemne vode. Seveda pa bomo morali v prihodnje še več pozornosti posvetiti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov pri uporabi predvsem fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa zagotoviti, da pristojne inšpekcije pravočasno ukrepajo v primeru prekomernega onesnaženja podzemne vode.

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Direktiva 2000/60/EC o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (vodna direktiva).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov: Sektor za kakovost voda, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Podzemna voda se na merilnih mestih vzorči 1 do 2 krat letno
Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo:
- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, 25/2009, 68/2012
- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode,
- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode. Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS št. 25/2009, 68/2012) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009). Podzemna voda je v skladu z Uredbo prekomerno obremenjena z nitrati, kadar so vsebnosti nitratov višje od 50 mg NO3/l. V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, a le enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, a le na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih kakovostnih ciljev, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.

V Uredbi o stanju podzemnih voda je določeno, da se za vodno telo podzemne vode določa kemijsko stanje podzemne vode. Metodologija določanja kemijskega stanja je navedena v uredbi in v metodologiji. Pesticidi so eden od parametrov, ki opredeljujejo kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode. Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna povprečno letno vrednost za vsak posamezni pesticid in njegov relevantni metabolit ter povprečno vrednost za vsote pesticidov. Če so povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda, se oceni, da podzemna voda ni prekomerno obremenjena s temi onesnaževali. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena s pesticidi in na podlagi deleža onesnažene vode določimo kemijsko stanje (dobro ali slabo).

Metodologija obdelave podatkov: Izračunana je bila letna povprečna vrednost za posamezna merilna mesta: merilna mesta in sicer iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu. V primeru, da je bila vsebnost pesticida pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega pesticida LOQ vrednost nadomestili s polovično vrednostjo. Za izračun vsote pesticidov smo LOQ vrednost nadomestili z 0 (nič).

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki, ki so del mednarodne izmenjave.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije/scenariji niso na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Viri in literatura
Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, št. 63/2005.
Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09.
Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/2009, 68/2012.
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009.

12. julij 2016
Polona Mihorko, Marina Gacin, Agencija RS za okolje