[OD04]
Čezmejni prevoz odpadkov
Objave: [ 2015 2010 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje letno količino odpadkov uvoženih v in izvoženih iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja. Pri tem sta izraza »izvoz« in »uvoz« uporabljena za vse pošiljke odpadkov preko meja Slovenije ne glede na to ali gre za pošiljke znotraj ali izven Evropske unije.

Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur. l. RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04), in Uredba (ES) št. 1013/06 o pošiljkah odpadkov (UL L, št. 190/06). Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konvencijo.

Uvoz odpadkov v Slovenijo, zato da se odložijo v ali na zemljo, je prepovedan. Dovoljen je le, če bodo varno odstranjeni na drug način ali predelani ter so tehnične zmogljivosti zadostne. Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z določili Uredbe (ES) 1013/06.

Slika OD4-1: Količina odpadkov uvoženih v in izvoženih iz Slovenije

Vir: Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015


Slika OD4-2: Količine odpadkov izvoženih iz Slovenije glede na državo uvoza

Vir: Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015


Slika OD4-3: Količine odpadkov uvoženih v Slovenijo glede na državo izvoza

Vir: Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015


Slika OD4-4: Nadaljnje ravnanje z odpadki uvoženimi in izvoženimi iz Slovenije

Vir: Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015


- zagotovitev lastnih predelovanih kapacitet in kapacitet za odstranjevanje (načelo samozadostnosti)
- pri pošiljanju odpadkov zagotoviti ustrezno kontrolo, vključno s potrdilom o končani predelavi ali odstranitvi odpadkov
- zagotovitev visoke stopnje varovanja okolja in zdravja ljudi
- omejiti prehode nevarnih odpadkov preko meja na tisti minimum, ki še omogoča okolju varno ravnanje z njimi
- zagotoviti predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov na okolju varen način čim bliže kraja njihovega izvora ter dati predelavi prednost pred odstranjevanjem
- v največji možni meri omejiti nastajanje nevarnih odpadkov (tako količinsko kot glede na raven škodljivosti)
- preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov
- zagotavljanje dokončnega odstranjevanja in predelave nevarnih odpadkov, kadar domače zmogljivosti ne obstajajo ali niso zadostne, v okviru infrastrukture znotraj EU.

Nadzor nad čezmejnim prevozom odpadkov se je začel vzpostavljati predvsem zaradi izvažanja nevarnih odpadkov z namenom odstranjevanja. Države prejemnice so jih največkrat sprejele za nižje stroške, vendar odstranjevanje ni bilo vedno skladno z varovanjem zdravja ljudi in okolja. Po letu 1990 se je področje začelo urejati tudi s predpisi, ki državam skupnosti narekujejo, da pri odstranjevanju odpadkov postanejo samozadostne, da odpadke predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka ter da se predelavi da prednost pred odstranjevanjem. Države so prav tako dolžne zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov.

Na količino čezmejnih pošiljk odpadkov vplivajo predvsem razlike v cenah za predelavo in odstranjevanje odpadkov, nezadostne domače kapacitete za predelavo in potrebe po posebnih predelovalnih tehnologijah. Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov. Izvoz odpadkov iz Slovenije narašča vse od leta 2005. Rahel upad je bil zaznan le v letu 2009. Porast v prvih letih po 2005, je bil predvsem posledica naraščajoče količine muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda. V letu 2005 smo izvozili okoli 1.730 ton (7 % celotne količine) teh odpadkov, v letu 2006 že okoli 14.200 ton (36 % celotne količine), v letu 2007 okoli 21.600 ton (31 % celotne količine), v letu 2013 pa 35.806 ton, kar pa je v celotni izvoženi količini predstavljalo le 19 % odpadkov. Saj se je povečal tudi izvoz nekaterih drugih vrst odpadkov kot so odpadki iz obdelave odpadkov(mehanske), ki ne vsebujejo nevarnih snovi, gorljivi odpadki, trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi iz čiščenja nevarnih plinov ter odpadki iz razpuščanja odpadnega papirja, kartona in lepenke.

Leta 2013 smo izvozili 192 tisoč ton odpadkov. Kar 43% jih sodi v skupino drugih odpadkov (vključno z mešanicami materialov) iz mehanske obdelave odpadkov, druga velika skupina pa so mulji iz čistilnih naprav odpadnih voda (19 %). Izvoženi so bili tudi pomešani odpadki, v katerih je vsaj en odpadek označen kot nevaren (7%) trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov ter gorljivi odpadki (oba 4%). Odstranjeni ali predelani so bili v Avstriji (47%), na Madžarskem (35 %), v Nemčiji (9 %), nekaj pa tudi na Slovaškemin na Poljskem ter v Italiji, Bolgariji in Franciji. Izvažali smo predvsem z namenom predelave, vendar je šlo tudi v odstranitev okoli 18% (34.097 ton) odpadkov, predvsem nevarnih, kar je nekaj več kot leto prej.

Uvoz odpadkov se bistveno ne spreminja. Leta 2013 smo uvozili 34 tisoč ton odpadkov, večinoma odpadne svinčeve baterije za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o (87%). Iz Italije, Madžarske, ter Hrvaške, nekaj pa tudi iz Bosne in Hercegovine, Nemčije, Črne gore, Francije, Nizozemske, Švedske in Srbije. V letu 2013 smo uvozili tudi gorljive odpadke (7%) iz Avstrije in mulje, ki vsebujejo nevarne snovi, iz fizikalno-kemične obdelave (4%) iz Italije. Vsi uvoženi odpadki so bili v Sloveniji predelani.

Članice Evropske unije se v zadnjem desetletju soočajo s povečanim prevozom odpadkov preko svojih meja. Po podatkih Eurostata, se je med letoma 2001 in 2012 količina nevarnih pošiljk odpadkov iz držav članic EU v druge države članice EU ali izven EU povečala za 66%, od 3.164.000 ton v letu 2001 na 5.249.000 ton v letu 2012.

Na kartah so označene poti pošiljk odpadkov (večje in manjše količine) držav članic EU. Največ pošiljk odpadkov manjših količin (od 2,5 do 8 kg na prebivalca) prejmejo Nemčija, Belgija in Francija.

Količina izvoženih nevarnih odpadkov z namenom odstranitve se je povečala iz 600.000 ton v letu 2001 na 1,4 milijonov ton v letu 2012, količina za predelavo pa se je povečala iz 2,4 milijona na 3,8 milijona ton odpadkov.

Poseben primer čezmejnih pošiljk odpadkov glede na študijo EEA (2012), predstavlja električna in elektronska oprema, ki se iz EU izvaža v afriške in azijske države z namenom ponovne uporabe sestavnih delov. Težko je namreč ugotoviti, ali se izvažajo kot rabljene naprave, kar je sprejemljivo, ali kot odpadek za odstranjevanje, kar ni sprejemljivo. Na splošno je izvoz odpadne električne in elektronske opreme iz EU, v države, ki niso članice OECD, prepovedan. Da bi lahko ponovno uporabili kovine, se sestavni deli pogosto sežgejo na odprtem, pri čemer običajno nastajajo elektrofiltrski pepel in drugi strupeni materiali, čemur so ljudje bolj izpostavljeni, prav tako pa je večja verjetnost kontaminacije hrane, prsti in površinskih voda. Europol beleži porast nelegalnega trgovanja z odpadki v EU. V nekaterih primerih so izvoženi odpadki označeni za reciklažo, nato pa jih nelegalno odložijo. Za ugotavljanje okoljskih in gospodarskih posledic čezmejnih pošiljk odpadkov bi bile potrebne podrobnejše informacije o vrstah poslanih odpadkov, saj se lahko le tako ugotovijo razlogi za pošiljanje. Boljši pregled nad zakonitimi pošiljkami na ravni EU bi lahko omogočil tudi boljše prepoznavanje nezakonitih pošiljk.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov (novelacija, marec 2008, stran 39 in 40), Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (poglavje 4.4.1) ter po Baselski konvenciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: podatkovna zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Nada Suhadolnik Gjura
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1995-2013.
Podatki so zbrani na podlagi veljavne zakonodaje in sicer Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur.l. RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04) ter zakonodaje EU. Zakonodaja EU se je v letu 2006 spremenila. Uredbo (ES) 259/93 je nadomestila Uredba (ES) 1013/06, ki je začela veljati sredi leta 2007. V veljavo je stopila tudi Uredba Komisije (ES) št. 1418/07 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/06 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja.
Odpadki za katere je za uvoz in izvoz potrebno pridobiti soglasja, so v skladu z Zakonom o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur. l. RS – MP, št. 15/93 2/00 in 23/04): – odpadki, ki spadajo v katerokoli kategorijo, navedeno v dodatku I Baselske konvencije, razen če nimajo nobene značilnosti, navedene v dodatku III Baselske konvencije (ne izkazujejo nevarnih lastnosti), in – odpadki, ki jih ne pokriva prva točka (ne izkazujejo nevarnih lastnosti), temveč so določeni kot takšni ali se štejejo za nevarne po domači zakonodaji države izvoza, uvoza ali tranzita. Tako se ob upoštevanju določil Baselske konvencije in določil Uredbe (ES) 1013/2006, sem lahko štejejo tudi odpadki, ki ne izkazujejo nobene nevarne lastnosti, vendar je za njihovo čezmejno pošiljanje treba pridobiti soglasje, na primer, če neka država želi poostren nadzor nad pošiljkami papirja, stekla, gum ipd. Obrat, ki v državi uvoza predeluje/odstranjuje odpadke, za katere so bila pridobljena vsa potrebna soglasja za uvoz, tranzit ali izvoz odpadkov, mora najpozneje v enem letu, če gredo odpadki na končne postopke oziroma dveh letih, če gredo na vmesne postopke odstranjevanja/predelave , od dneva, ko je prejel pošiljko odpadkov, predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje, pristojnemu organu države uvoza in tranzitne države ter pošiljatelju potrdilo o odstranitvi/predelavi le-teh. Iz obrazca je razviden datum prevoza, oddaje in prejema odpadkov pri odstranjevalcu/predelovalcu ter datum odstranitve/predelave teh odpadkov in količine prepeljanih, oddanih, prejetih in odstranjenih/predelanih odpadkov. Podatki s transportnih obrazcev o izvedeni odstranitvi/predelavi odpadkov se vpišejo v podatkovno zbirko Čezmejno pošiljanje odpadkov, v kateri so evidentirana tudi vsa izdana soglasja. Po teh podatkih se vodi evidenca o dejanski uvoženi in izvoženi količini odpadkov za posamezna izdana soglasja ter za poročanje sekretariatu Baselske konvencije v skladu z njenim 13. in 16. členom in Evropski komisiji v skladu z 51. členom Uredbe (ES) št. 1013/2006.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o količinah izvoženih in uvoženih odpadkov v Sloveniji so predstavljeni v tonah oziroma so preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Podatki o dovoljenih čezmejnih pošiljkah odpadkov, za katere je treba pridobiti soglasje, so zanesljivi in točni. Slabosti: Čezmejne pošiljke odpadkov potekajo tudi brez soglasij, vendar podatki o teh količinah niso na voljo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- ARSO, 2008. Poročila po Baselski konvenciji.
- EEA (ETC/RWM), 2008. Transboundary shipments of waste in the EU (Developments 1995 – 2005 and possible drivers; Technical report 2008/1).
- EEA, 2009. Ne na mojem dvorišču — Mednarodno pošiljanje odpadkov in okolje.
- IMPEL-TFS, 2006. IMPEL-TFS verification - 2 Project report: Is what you see, what you get?
- MOP,2008. Operativni program odstranjevanja odpadkov.

7. april 2016
Nada Suhadolnik Gjura, Barbara Bernard Vukadin, Agencija Republike Slovenije za okolje