[ZD13]
Incidenca kožnega melanoma pri odraslih
Objave: [ 2015 2014 2013 2012 2011 ]

Kazalec prikazuje incidenco kožnega melanoma pri odraslih, mlajših od 55 let, v Sloveniji in izbranih državah EU.

Melanom, ki se pojavlja pri mlajših od 55 let, se glede na raziskave zdi močno povezan z izpostavljanjem UV sevanju v otroštvu. Akutna, neredna in pretirana izpostavljenost soncu, predvsem v otroštvu in pri svetlopoltih ljudeh, je glavni dejavnik tveganja za melanom, maligni rak pigmentnih celic v koži. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, in ustrezni časovni trend dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva. Groba incidenčna stopnja je podatek o številu novih primerov bolezni, preračunana na 100.000 oseb opazovane populacije (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Kadar želimo primerjati več populacij med seboj moramo upoštevati, da je starostna struktura populacij lahko zelo različna, kar lahko močno vpliva na vrednost incidence. V teh primerih uporabljamo starostno standardizacijo. Starostno standardizirana stopnja je teoretična stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije taka kot v standardni populaciji – pove nam torej kakšna bi bila groba stopnja incidence v opazovani populaciji, če bi bila starostna struktura te populacije enaka kot je v standardni populaciji. Uporabljamo jo, če analiziramo incidenco v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če incidenco primerjamo med populacijami z različno starostno strukturo. Pri starostni standardizaciji se pri nas največkrat uporablja ena od treh standardnih populacij, svetovna (W), evropska (E) ali slovenska standardna populacija (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Na povečanje incidence opazovane bolezni vplivajo predvsem naslednji dejavniki:

  • povečana koncentracija dejavnika za razvoj bolezni,
  • večja dovzetnost ljudi za bolezen,
  • izboljšanje diagnostičnih možnosti in s tem omogočanje bolj učinkovitega odkrivanja bolezni ter izboljšanje kvalitete zbiranja podatkov,
  • priseljevanje za bolezen dovzetnih ljudi (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).  
Slika ZD13-1: Groba incidenčna stopnja malignega melanoma kože pri odraslih, moški in ženske, 0-54 let, 2002-2012, Slovenija

Vir: SLORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 05.01.2016


Slika ZD13-2: Pojavnost malignega melanoma kože pri odraslih, mlajših od 55 let, starostno standardizirana incidenčna stopnja (SSS), v izbranih evropskih državah, 2008

Vir: ENHIS, 2015.


Slika ZD13-3: Gibanje grobe incidenčne stopnje malignega melanoma kože v Sloveniji v obdobju 1963-2012, primerjava starostnih skupin 0 do vključno 54 let ter 55 let in več, po spolu

Vir: SLORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS,18.12.2015


Slovenija v okviru nacionalne zakonodaje posrednega cilja nima, je pa neposreden cilj določen v okviru mednarodnega programa INTERSUN in CEHAPE (WHO 2009a). To so:

  • prizadevanje za zmanjšanje izpostavljenosti sevanju UV, zlasti pri otrocih in mladostnikih,
  • zagotavljanje informacij, praktičnih nasvetov in trdnih znanstvenih napovedi o vplivu UV sevanja na zdravje in okolje,
  • ozaveščanje in obveščanje otrok in mladostnikov o nevarnostih UV sevanja,
  • ozaveščanje mladostnikov o nevarnostih uporabe solarijev. 
V Sloveniji so omenjene aktivnosti opredeljene v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu za izvajanje strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020.

Melanom je maligna transformacija pigmentnih celic (melanocitov) v koži (Holman, 1983). Ocenjuje se, da je med 65 in 90 odstotki malignega melanoma kože povzročenih z izpostavljanjem virom UV žarčenja (Rehfuss, von Ehrentein, 2002). Večina primerov melanoma je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu, čeprav izpostavljenost v odrasli dobi prav tako prispeva k tveganju. Bledo bela ali svetla koža (tip kože I in II po Fitzpatricku), veliko število ali atipični kožni nevusi in družinska anamneza kožnega raka so najbolj pomembni napovedni dejavniki tveganja za melanom (Tucker, 2003). Najbolj pogosto je ta lokaliziran pri moških na trupu, pri ženskah pa na nogah. Uporaba solarijev je dodatni dejavnik tveganja za melanom (Gandini, 2005).

V Sloveniji je melanom do leta 1980 sodil med zelo redke pojavne oblike raka. V obdobju 1970-1979 je bila groba incidenčna stopnja pri moških 2,1/100.000 prebivalcev in pri ženskah 3,5/100.000 prebivalcev (Primic Žakelj, 2001). Groba incidenčna stopnja se je v obdobju 1985 do 2004 povečala - pri moških za 4-krat (s 4,1 na 17,1/100.000), pri ženskah pa za 3,2-krat (s 5,4 na 17,7/100.000) (ibid.). V obdobju do 2012 se je incidenca še večala, pri obeh spolih (Zadnik, Primic Žakelj, 2010). Ob upoštevanju vseh starostnih skupin je za leto 2012 za Slovenijo starostna standardizirana incidenčna stopnja (E) za maligni melanom kože precej nad povprečjem EU-27. V letu 2012 je bila v naši državi starostno standardizirana incidenčna stopnja (E) 20,4/100.000 prebivalcev, pri moških 21,2/100.000, in pri ženskah 20,5/100.000; starostno standardizirana incidenčna stopnja (E) povprečje EU-27 pa je 13,2/100.000 prebivalcev za moške in 13,1/100.000 prebivalcev za ženske (EUCAN, 2015). V Sloveniji je, upoštevaje oba spola, za obdobje 2008 do 2012 maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Melanom je pogostejši med severno evropsko populacijo. To je verjetno zaradi večje občasne pretirane izpostavljenosti sevanju UV v kombinaciji s svetlim tipom kože. V vzhodnoevropskih državah je incidenca nizka do srednja. Te razlike so lahko povezane s posebnim vedenjem (zimske počitnice, želja po soncu), kot tudi z višjo stopnjo pravilno postavljenih diagnoz, ki izhaja iz boljšega odkrivanja melanoma. Melanom je pogostejši tudi med ljudmi v višjih socialno-ekonomskih skupinah (WHO, 2009).

Izgleda, da je zlasti pri osebah, mlajših od 55 let, pojav melanoma odločilno povezan z izpostavljanjem UV sevanju v otroštvu. Ta tip melanoma je najpogosteje lokaliziran na trupu pri moških in na nogah pri ženskah. Dejstvo, da se pri starejših osebah melanom pojavi pogosteje na kronično izpostavljenih delih telesa nakazuje, da je kronično izpostavljanje soncu bolj povezano s pojavom melanoma v starejših letih (WHO, 2009).

Pri prebivalcih izbranih evropskih držav, mlajših od 55 let, kažejo podatki za leto 2008 največjo incidenco melanoma v severnih in zahodnih, najnižjo pa v južnoevropskih državah, tako pri moških kot tudi pri ženskah. Slovenija je glede na incidenco melanoma pri osebah mlajših od 55 let v prvi tretjini, tako pri ženskah, na petem mestu, kot pri moških, na šestem mestu (ENHIS, 2015), incidenca melanoma pri osebah mlajših od 55 let v Sloveniji še vedno narašča.

Preživetje bolnikov z melanomom je močno povezano s stadijem bolezni ob diagnozi, kar predstavlja smiseln argument za razmislek o organiziranem programu presejanja za melanom. Vendar dokazov o zmanjšanju umrljivosti za melanomom ob organiziranem presejalnem programu še ni na voljo. Ker se pričakuje, da bo incidenca melanoma v prihodnosti še naraščala, ostaja zgodnje odkrivanje še vedno pomembno sredstvo v boju proti bolezni. Preventivne kampanje, izvajane v severozahodnih evropskih državah od leta 1980, so verjetno privedle do znižanja povprečne debeline melanoma in stabilizacijo umrljivosti za melanomom pri mladih (Mansson-Brahme, 2002). Poleg tega obstajajo dokazi, da ustrezna zaščita pred soncem učinkovito znižuje število melanocitnih nevusov pri otrocih (English, 2005).

Glavni način preprečevanja melanoma je svetovanje ljudem, naj omejijo svojo izpostavljenost soncu z izogibanjem izpostavljenosti v tistih urah dneva, ko je UV sevanje najmočnejše (približno dve uri pred in po sončnem poldnevu), ter z uporabo primerne obleke, pokrivala in sončnih očal. Posebno pozornost je treba posvetiti otrokom. Uporaba izdelkov za zaščito pred soncem lahko pomaga preprečiti opekline in kožnega raka, vendar pa lahko privede tudi do večje izpostavljenosti soncu.

Pomen krepitve preventivnih dejavnosti v smislu doslednega izvajanja zaščite pred UV sevanjem že od najnežnejšega otroštva dodatno potrjujejo podatki o stanju v državah v katerih te aktivnosti intenzivno izvajajo že desetletja. Stopnja incidence melanoma se namreč še nadalje stopnjuje v večini evropskih držav (predvsem južna in vzhodna Evropa) medtem ko v Avstraliji, Novi Zelandiji , ZDA, Kanadi, Izraelu in Norveški postaja v zadnjih letih stabilna. Znaki stabilizacijskega trenda so vidni zlasti v mlajši starostni skupini (25-44 let) (Erdmann, 2012).

V večini evropskih držav trenutno ni uradnih predpisov glede izpostavljenosti UV sevanju (WHO, 2009). Obstajajo torej velike priložnosti za razvoj politik, pa tudi za uskladitev in okrepitev prizadevanj za zmanjšanje takih izpostavljenosti. Nacionalne politike za zmanjšanje izpostavljenosti umetnemu UV sevanju - skupaj s predpisi o uporabi solarijev za otroke in najstnike – bi se morali izvajati v večjem številu držav Evropske regije WHO. Prekomerno izpostavljenost sončnemu UV sevanju je najlaže preprečiti z regionalnimi in lokalnimi kampanjami za ozaveščanje in informiranje ljudi, zlasti v izobraževalnih ustanovah. Cilj je spodbuditi učence oziroma že predšolske otroke, da sprejmejo ukrepe za zaščito pred soncem. V tej zvezi bi izpostavili nacionalni preventivni program Varno s soncem, ki v Sloveniji poteka v vrtcih od leta 2007, v osnovnih šolah pa od 2010.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAPE) in INTERSUN Programme in Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development
Izvorna baza podatkov oz. vir: Register raka Republike Slovenije.
Skrbnik podatkov: Onkološki inštitut Ljubljana.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.1.2016.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2012. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o incidenci raka se zbirajo po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS št. 9/92) ter po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. L. RS št. 65/00).Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih primerov malignega melanoma, ki so zajeti v Registru raka Republike Slovenije, ki je eden najstarejših populacijskih registrov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1950 na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o vseh novih primerih raka (incidenci) in o preživetju bolnikov z rakom. Osnovna kazalnika, ki merita pogostnost bolezni v določenem času, prostoru ali pri določenih populacijah, sta incidenca in prevalenca.
Metodologija obdelave podatkov:  Podatki o številu zbolelih prebivalcev za malignim melanomom, moških in žensk starosti 0-54 let v Sloveniji, so podani kot število novih primerov na 100.000 prebivalcev na leto.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, prosto dostopni javnosti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zelo zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije in scenariji niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: /

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: European Cancer Observatory (ECO). ECO je ena izmed podatkovnih zbirk o bremenu raka v državah Evropske zveze, dostopna na svetovnem spletu, s katero upravlja Oddelek za informacije o raku na Mednarodni agenciji za raziskovanje raka (IARC). Omogoča dostop do ocen incidence in umrljivosti za 25 najpogostejših lokacij raka v državah Evropske zveze (EU-27) za leto 2008, poleg tega pa na kratko predstavi programe za presejanje raka dojke, materničnega vratu ter danke in debelega črevesa, ki trenutno potekajo v teh državah. Cilja projekta ECO sta izpopolnjevanje registracije rakavih obolenj in povezovanje registrov raka v Evropi. Več informacij o projektu lahko preberete na  http://eu-cancer.iarc.fr/ .
Skrbnik podatkov: Mednarodna agencija za raziskovanje raka (International Agency for Research in Cancer – IARC).
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.10. 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Glavni vir podatkov je European Cancer Observatory (ECO). Omogoča dostop do ocen incidence in umrljivosti za 25 najpogostejših lokacij raka v državah Evropske zveze (EU-27) za leto 2008. Spletna stran ECOprikazuje incidenco, umrljivost ter na evropsko prebivalstvo starostno standardizirani incidenčno in umrljivostno stopnjo, kar omogoča neposredno primerjavo statistik med državami ne glede na število in starostno razporeditev prebivalcev.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu odraslih, mlajših od 55 let, zbolelih za kožnim melanomom, so podani kot število novih primerov, standardizirano na evropsko standardno populacijo; število novih primerov na sto tisoč prebivalcev na leto.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, prosto dostopni javnosti. Ne omogoča časovne primerljivosti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zelo zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije in scenariji niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: ni mogoča
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020. MZ RS, 2015. URL: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/_akcijski_nacrt_strategija_okolje_in_otroci_090715_.pdf (6.10.2015)

- English D.R., Milne E., Simpson J.A., 2005. Sun protection and the development of melanocytic nevi in children. Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention, 14:2873–2876.

- EUCAN Factsheets. Malignant melanoma of skin. URL:(http://eco.iarc.fr/eucan (19.10.2015).

- Erdmann F. in ostali, International trends in the incidence of malignant melanoma 1953-2008-are recent generations at higher or lower rissk? Int. J Cancer: 132, 385-400 (2013) 2012 UICC.

- Gandini S., Sera F., Cattaruzza M.S., Pasquini P., Picconi O., Boyle P., Melchi C.F., 2005. Meta-analysis of risk factors for cutaneous melanoma: II. Sun exposure. European Journal of Cancer. 41:45–60.

- Holman C.D., Amstrong B.K., Heenan P.J., 1983. Atheory of the etiology and pathogenesis of human cutaneous malignant melanoma. Journal of the National Cancer Institute. 71:651–656.

- Månsson-Brahme E., Johansson H., Larsson O., Rutqvist L., Ringborg U., 2002. Trends in incidence of cutaneous malignant melanoma in a Swedish population 1976–1994. Acta Oncologica. 41:138–146.

- Primic Žakelj M., Zadnik V., Žagar T., 2007. Epidemiologija malignega melanoma. Radiol Oncol.  41(Suppl 1): S1-S12.

- Rehfuss EA., von Ehrentein OS. Ultraviolet radiation. Childrens health and envirinment: A review of evidence, WHO, Copenhagen 2002: 161-171.

- Tucker M.A., Goldstein A.M., 2003. Melanoma etiology: where are we?. Oncogene.22:3042–3052.

- WHO, 2007. Childrens Health and the Environment in Europe: A baseline Assessment.79-88.

- WHO, 2009:I ncidence of melanoma in people under 55 years. ENHIS fact sheet No. 4.2. Copenhagen, World Health Organisation. URL: www.euro.who.int/ENHIS  (11. 01. 2011).

- WHO, 2013. INTERSUN programme. URL: http://www.who.int/uv/intersunprogramme/en (9.10.2013).

- WHO, 2015, ENHIS. URL: http://data.euro.who.int/eceh-enhis/Default2.aspx?indicator_id=16&subindicator_id=36&type=Bar&period=2008&NUTS=1 (19.10.2015)

- Zadnik V., Primic Žakelj M., 2010. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. URL: www.slora.si (18.12.2015).

Januar 2016
Simona Uršič, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje