[EN11]
Skupna energetska intenzivnost
Objave: [ 2015 2014 2013 2012 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity - TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.

Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi direktne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).

Slika EN11-1: Gibanje skupne rabe energije, bruto domačega proizvoda ter skupne energetske intenzivnosti, 1995-2014

Vir: Institut Jožef Stefan, 2015; Evropski statistnični urad, 2015; Statistični urad RS, 2015.


Slika EN11-2: Primerjava energetskih intenzivnosti (TPES/BDP v PPS), EU-28, 2013

Vir: Institut Jožef Stefan, 2015; Evropski statistični urad, 2015.


Slika EN11-3: Primerjava gibanja skupne energetske intenzivnosti, 2000-2013

Vir: Institut Jožef Stefan, 2015; Evropski statistični urad, 2015.


Slika EN11-4: Primerjava oskrbe energije na prebivalca za države EU-28 v letu 2013

Vir: EUROSTAT


  • Strategija razvoja Slovenije iz leta 2005 med cilji navaja spodbujanje energijskega varčevanja in zniževanje energetske intenzivnosti, s poudarkom na javnem sektorju,
  • Resolucija o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 med cilji izpostavlja izboljšanje učinkovitosti rabe energije.
  •  Kvantitativni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti postavlja Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. Države članice morajo v obdobju 2008-2018 doseči prihranek energijev višini 9 % izhodiščne rabe končne energije.
  • Na podlagi direktive o energetski učinkovitosti je Slovenija določila cilje za rabo energije leta 2020, in sicer za rabo končne energije 5.188 ktoe in za oskrbo z energijo 7.125 ktoe. 

Leta 2014 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 207 toe primarne energije, kar je 5,9 % manj kot leto prej. Povečanje intenzivnosti oskrbe z energijo je bilo v obdobju od leta 1997 opaženo leta 2001(+1,3 %) ter v letih med 2008 in 2011 (2,2 %, 0,4 %, 0,7 % in 0,2 %). Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet zabeleženo v letih 2006 in 2007, v času gospodarske krize (2008-2011) pa ni izrazitega trenda. V zadnjih treh letih se je intenzivnost sopet zmanjšala, zlasti opazno leta 2014. Med 2008 in 2014 je se je intenzivnost v povprečju letno zmanjšala za 1,3%. Zaustavitev zmanjšanja intenzivnosti v letih 2008-2012predstavlja odmik od želenega trenda –približevanje povprečju EU28,v 2013 in posebej 2014 pa Slovenija zopet dohiteva EU28. Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe končne energije (glej kazalec EN 15 Intenzivnost rabe končne energije) ter gibanje učinkovitosti sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in daljinske toplote (glej kazalec EN31Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote).

EU-28 je leta 2013 za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 142 toe primarne energije, kar je 1,3 % manj kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno 59 %[1] večjo porabo energije kot v povprečju držav EU-28. V obdobju 1995-2013 se je v EU-28 intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,6 % letno, v letih 2005-2013 pa s stopnjo 1,8 %. V Slovenji se je v obdobju 1995-2013 zniževala s stopnjo 1,8 %, v obdobju 2005-2012 pa 1,5 %.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v obdobju 1995-2013približala evropskemu (EU-28), vendar samo za 5 odstotnih točk. Vobdobju 2007 – 2011 se je Slovenija po intenzivnosti gospodarstva oddaljevala od intenzivnosti EU-28, leta 2012 pa je opazen obrat trenda.

Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je bila intenzivnost slovenskega gospodarstva leta 2013za 32 % višja od EU-28. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najmanj intenzivna država Irska porabi 1,89 krat manj energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj intenzivna Estonija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države.

Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU-28 (v letu 2013 je bila raba v Sloveniji višja za 1,5 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost.

Raba primarne energije na prebivalca v Sloveniji znaša 3,3 toe, kar je enako povprečju EU-28. Povprečje za EU-15 znaša kar 6,3 toe/prebivalca. Daleč najvišja raba energije na prebivalca je v Luksemburgu z 8,1 toe/preb, sledi Finska s 6,1 toe/preb. Najnižja je v Romuniji z 1,6 toe/preb.

 

[1] Za primerjavo energetske intenzivnosti EU-28 in Slovenije je bila tudi za Slovenijo uporabljena intenzivnost izračunana iz podatkov EUROSTAT, ki se z 226 toe/mioEUR 2005 rahlo razlikuje od intenzivnosti izračunane na podlagi podatkov SURS (220 toe/mioEUR 2005)

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po:

Izvorna baza podatkov:
Oskrba z energijo: 1995-1999 IJS (glej EN16 - Skupna raba energije po gorivih), po letu 2000 SURS (SI-STAT > Energetska bilanca).

Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (100900 Gross inland consumption > All products).

BDP: 1995-2013 Stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005, Preračun IJS-CEU iz BDP v tekočih cenah za 2005 in letnih stopenj rasti.

Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (GDP and main components - volumes > Gross domestic product at market prices > Millions of euro, chain-linked volumes, reference year 2005 (at 2005 exchange rates)). Podatki o številu prebivalcev (Population on 1 January by age and sex [demo_pjan])
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 4.11.2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Razlika v metodologiji SURS-a in EUROSTAT-a je prisotna pri podatkih za energetsko bilanco, saj ustanovi uporabljata različne podatke za kurilne vrednosti posameznih goriv, ki so potrebni za preračun porabe goriv v snovnih enotah (t, Sm3) v porabo goriv v energijskih enotah (toe). SURS uporablja nacionalne podatke o kurilnostih, EUROSTAT pa privzete vrednosti, ki so enake za celotno EU-25.

Metodologija obdelave podatkov: Kazalec je izračunan kot količnik Oskrbe z energijo (postavka v energetski bilanci SURS) oziroma skupne rabe energije in BDP, v stalnih cenah 2005. Časovna vrsta za bruto domači proizvod je v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2005, da se izognemo vplivu inflacije. Za primerjavo med državami je uporabljen bruto domači proizvod v enotah standardne kupne moči (Purchasing Power Standards - PPS). BDP-ji v enotah standardne kupne moči odražajo le razlike v obsegu (količini in kakovosti), saj je izničen vpliv valut in ravni cen in so zato podatki med državami primerljivi.

Oskrba z energijo (skupna raba energije) je definirana kot celotna raba energije v državi in je v energetski bilanci izračunana kot:

DOMAČA PROIZVODNJA + UVOZ - IZVOZ + ZALOGE + MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA.

Povprečne letne rasti so izračunane po formuli [(zadnje leto/zadnje bazno leto)(1/število let)-1]*100.

Raba energije na prebivalca je izračunana kot kvocient oskrbe energije oz. rabe primarne energije ter števila prebivalcev.

Geografska pokritost: EU-28 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-25 vključuje države članice EU brez Bolgarije, Romunije in Hrvaške. EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).


Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Leto 1995 je bilo izbrano za začetno leto zaradi primerljivosti s podatki za EU-28.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v stalnih cenah, je primerna za analizo časovnih sprememb energetske intenzivnosti, medtem ko je za primerjavo med državami mnogo bolj primerna energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v PPS. PPS so pretvorniki, ki podatke o BDP pretvorijo na enotno valuto in izenačijo kupno moč različnih držav.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- Poročilo o razvoju 2015, UMAR, 2015

- SURS, Podatkovni portal SI-STAT

15. januar 2016
Matjaž Česen, Marko Đorić, Institut Jožef Stefan