[EN10]
Raba končne energije po sektorjih
Objave: [ 2015 2014 2012 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje rabo končne energije, ki je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo. Raba končne energije je izražena v energijskih enotah (ktoe). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Analiza gibanja rabe končne energije po sektorjih omogoča oceno napredka na področju politike učinkovite rabe energije in zmanjšanja rabe energije. Raba končne energije fosilnega izvora neposredno vpliva na izpuste onesnaževal zraka in toplogrednih plinov. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti gospodarstva, kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka, toplogrednih plinov in drugih obremenitev okolja.

Slika EN10-1: Raba končne energije po sektorjih, Slovenija, 1992-2014

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2015; Institut Jožef Stefan, 2015,


Slika EN10-2: Deleži sektorjev v rabi končne energije, Slovenija, 1992, 2000, 2005 in 2014

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2015; Institut Jožef Stefan, 2015.


Slika EN10-3: Povprečne letne rasti rabe končne energije po sektorjih, Slovenija, 1992-2014, 2000-2014, 2012-2013 in 2013-2014

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2015; Institut Jožef Stefan, 2015.


Slika EN10-4: Povprečna letna rast rabe končne energije, EU-28, EU-15, EU-10 in Sloveniji, 1992-2013, 2000-2013, 2011-2012 ter 2012-2013

Vir: Evropski statistični urad, 2015.


Slika EN10-5: Struktura rabe končne energije po sektorjih, EU-28, EU-15, EU-10 in Sloveniji, 1992 in 2013

Vir: Evropski statistični urad, 2015.


Slika EN10-6: Raba končne energije na prebivalca, EU-28, 2013

Vir: Evropski statistični urad, 2015


Gibanje rabe končne energije mora biti tako, da bodo doseženi naslednji cilji:

  • raba končne energije leta 2020 manjša ali enaka vrednosti 5.118 ktoe;
  • dosežen 25 % delež obnovljivih virov energije v  bruto rabi končne energije do leta 2020;
  • izpusti toplogrednih plinovse v obdobju 2005-2020 ne bodo povečali za več kot za 4% v sektorjih, ki so zunaj sheme za trgovanje z emisijami;
  • dosežen 9 % prihranek rabe končne energije do leta 2016.

Splošno. Raba končne energije je leta 2014 znašala 4.607ktoe, kar je 4 %manj kot leto prej. Zmanjšanje je zlasti posledica spremembe razmerij pri cenah pogonskih goriv v Sloveniji in sosednjih državah, kar je vplivalo na nižjo rabo goriv v prometu,izboljšanja učinkovitosti v stavbah in toplejše zime. Edini sektor z rastjo rabe energije leta 2014 je sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, kot posledica gospodarske rasti. Zanimivo v tem sektorju je, da se je raba obnovljivih virov in odpadkov z 81,9 ktoe leta 2013 povečala na 113,8 ktoe leta 2014 oziroma kar za 39 %.

Trend. Raba končne energije se je v obdobju od 1992 do leta 2014 povečala za 40,5 %, pri čemer se je med letna rast zmanjševala, v zadnjih treh letih pa se je raba energije zmanjšala. Zmanjšanje več let zapored je bilo opaženo prvič v celotnem opazovanem obdobju. Najvišja raba končne energije je bila zabeležena leta 2008 s 5.266 ktoe.

Povprečna letna sprememba rabe končne energije v letih 2010-2014 je znašala -2,0 %. V zadnjih projekcijah rabe energije, ki so bile uporabljene za pripravo tretjega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost pa je bila v obdobju 2010-2020 predvidena povprečna letna rast rabe končne energije 0,3 %.

Struktura rabe končne energije. Največji del rabe končne energije se s 40 % porabi v prometu, sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo s 27 %. Na tretjem mestu so gospodinjstva s 23 %, najmanj pa se porabi v ostali rabi, in sicer 11 %. Struktura se je od leta 1992 močno spremenila. Izrazito se je povečal delež prometa, povečal se je tudi delež ostale rabe, delež predelovalnih dejavnosti in gradbeništva ter gospodinjstev pa se je zmanjšal.

Promet. V obdobju 1992-2014 se je najbolj povečala raba končne energije v sektorjih promet in ostala raba. V prometu je bilo leta 2014 porabljeno 106 % (za 934ktoe) več energije kot leta 1992. Leta 1997 je bil dosežen prvi vrh rabe zaradi vpliva bencinskega turizma. Po ukrepih sosednjih držav je raba do leta 2000 upadala. V obdobju 2000-2008 je bila zabeležena drugič izrazita rast rabe energije v prometu s 6,7 % povprečno letno rastjo. Zlasti intenzivna rast je bila zabeležena v letih 2007 in 2008.Sledilo je izrazito zmanjšanje, potem pa ustalitev rabe energije. Leta 2014 je bila raba energije 1,5 % višja kot leta 2010. Visoka rast rabe končne energije v prometu do leta 2008 je posledica naraščanja stopnje motorizacije prebivalstva, povečanja števila prevoženih kilometrov na osebno vozilo, gospodarska rast, po vstopu v EU pa je pomemben generator večje rabe tekočih goriv porast tranzitnega prometa (Božičnik, 2006) v kombinaciji z nižjimi cenami pogonskih goriv glede na sosednje države. Zmanjšanje rabe energije v 2009 je v največji meri posledica gospodarske krize, pomemben pa je tudi vpliv spremenjenih razmerij cen pogonskih goriv. V naslednjih letih rast sovpada z nižjimi cenami pogonskih goriv glede na sosednje države, zmanjšanje pa z višjimi cenami. Prevoženi kilometri vozil po državnih cestah so se do leta 2008 povečevali. Po tem letu pa so približno konstantni.

Ostala raba. V sektorju Ostala raba (storitveni sektor in kmetijstvo) je bila raba končne energije leta 2014 glede na leto 1992 višja za125 %. To je zlasti posledica povečanja leta 1997. Od leta 2003 dalje  je opazen trend zmanjševanja rabe energije z nekaj variacijami. Raba energije v tem sektorju je izračunana kot razlika med skupno rabo končne energije in rabo končne energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet ter gospodinjstva, zato so lahko prisotne večje med letne variacije. Leta 2014 se je raba energije zmanjšala za 6,6 %, verjetno zaradi tople zime. Leta 2013 se je raba končne energije povečala za 2,6 %, v največji meri zaradi povečanja rabe zemeljskega plina.

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Raba energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je po večletni rasti v letih 2007-2009 zmanjšala. Po letu 2009 se je raba energije ustalila z manjšimi nihanji na nivoju iz leta 2002. Na rabo energije v industriji je močno vplivala gospodarska kriza, zelo intenzivno pa se izvajajo tudi ukrepi učinkovite rabe energije (glej kazalec EN32 Energetska učinkovitost in raba energije v sektorjih rabe končne energije). V letu 2014 se je raba energije povečala za 3 % kot posledica gospodarske rasti. Glede na leto 1992 je bila raba leta 2014 višja za 7,5 %, glede na leto 2000 pa je bila nižja za 12 %.

Gospodinjstva. Raba končne energije v gospodinjstvih se je po naraščanju od leta 1998 v letih 2004-2007 zmanjševala. V obdobju med leti 2008 do 2010 se je zopet povečevala, od leta 2011 dalje pa se je zopet zmanjševala. V letu 2014 se je raba končne energije v gospodinjstvih zmanjšala za 14,2 %, v največji meri kot posledica izrazito tople zime.Pomemben vpliv na gibanje rabe energije v gospodinjstvih ima tudi izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, npr. izolacija fasade, strehe, menjava stavbnega pohištva (glej kazalec EN32 Energetska učinkovitost in raba energije v sektorjih rabe končne energije). Najvišjo raven v opazovanem obdobju je raba energije dosegla leta 2010, in sicer 1.333 ktoe. Povečanje rabe energije v letu 2008 je posledica zamika nakupa tekočih goriv iz leta 2007 v leto 2008 zaradi naraščajočih cen ter tudi hladnejšega leta 2008, v letu 2009 izboljšanja statistke OVE v gospodinjstvih, v letu 2010 pa hladne zime.

Oddaljenost od cilja. V prihodnje bo potrebno z izvajanjem ukrepov Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost in Akcijskega načrta za obnovljive vire energije doseči ohranitev rabe končne energije na ciljni ravni pod 5.118 ktoe, saj bo sicer doseganje ciljnega deleža OVE leta 2020 nemogoče oz. zelo oteženo. Veliko potenciala za zmanjšanje je zlasti v javnem sektorju in pri zgradbah ter tudi v prometu.Leta 2014 je bila raba energije 10 % nižja od ciljne.

Primerjava z EU. Slovenija je imela leta 2013 enako rabo končne energije na prebivalca kot EU-15. V strukturi rabe pa je bilo v primerjavi z EU-15 opaziti podoben delež predelovalnih dejavnosti v rabi končne energije, medtem ko je bil delež prometa opazno višji, delež ostale rabe znatno nižji, delež gospodinjstev pa rahlo nižji. Raba končne energije na prebivalca je bila leta 2013daleč najvišja v Luksemburgu, zaradi vpliva bencinskega turizma in prisotnosti energetsko intenzivnih dejavnosti. Najnižja je bila na Malti, druga najnižja pa v Romuniji kar je glede na nižji življenjski standard pričakovano. Velike razlike med državami (v Luksemburgu je raba na prebivalca za skoraj 8 krat višja kot v Romuniji in Malti) so posledica številnih faktorjev, med drugim razlik v življenjskem standardu, učinkovitosti rabe energije ter strukturi rabe končne energije, podnebnih razmer, strukture gospodarstva, razpršenosti poselitve, razvitosti javnega prevoza idr. Če je npr. v državi višji delež industrije, to prispeva k višji rabi končne energije na prebivalca.

Politika in ukrepi. Na rabo končne energije vpliva širok nabor politik, združenih pod skupnim imenom ukrepi za spodbujanje učinkovite rabe energije.V Sloveniji so ti ukrepi opredeljeni v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 ter zaradi vpliva na izpuste toplogrednih plinov tudi povzeti v Operativnem programu ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. V letu 2008 je bil v okviru izvajanja Direktive o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (2006/32/ES) sprejet prvi od treh akcijskih načrtov energetske učinkovitosti za obdobje do leta 2016, leta 2011 pa je bil pripravljen drugi akcijski načrt.Ciljni prihranek zaradi izvajanja ukrepov v obdobju 2008-2016 znaša 4.273 GWh.

EU si je v okviru Podnebno energetskega paketa in predhodnih dokumentov zastavila kot cilj 20-odstotni prihranek energije glede na predvideno rabo leta 2020. Leta 2012 je bila sprejeta nova Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU). Glavni namen direktive je pomembno prispevati k doseganju tega cilja (ECEEE, 2012) (za več informacij glej kazalec EN15 Intenzivnost rabe končne energije). V zadnjem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (AN-URE 2020) si je Slovenija skladno z novo direktivo postavila cilj na nivoju oskrbe z energijo, izračunan pa je bil tudi cilj za rabo končne energije v letu 2020.

Poleg ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe energije v ožjem smislu, na rabo končne energije zelo vplivajo tudi ukrepi trajnostne prometne politike in splošnih razvojnih politik, zlasti davčne politike, trajnostne proizvodnje in potrošnje ter energetsko učinkovitega prostorskega načrtovanja. 

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016, direktivi (2006/32/ES) o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah, direktivi (2009/28/ES) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2015-2020 in Odločbi (2009/406/ES) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Izvorna baza podatkov: Skupni vprašalnik, spletna aplikacija SI-STAT ter EUROSTAT .
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oz. EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta. Podatki za obdobje 1992-1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna in plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Po letu 2000 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT. Raba končne energije, uporabljena v tem kazalcu, se razlikuje od rabe končne energije, ki jo objavlja SURS v energetski bilanci. Razlika izhaja iz tega, da SURS rabo končne energije v energetskem sektorju in v neenergetski rabi upošteva v rabi končne energije, EUROSTAT pa ne. Za kazalec je uporabljena EUROSTAT-ova definicija rabe končne energije. Zaradi primerljivosti podatkov Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, tako za EU kot za Slovenijo, ker EUROSTAT uporablja drugačne kurilne vrednosti. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«.
Različne uporabljene kurilne vrednosti so vir razlik med energetsko statistiko SURS-a in EUROSTAT-a. SURS uporablja nacionalne kurilne vrednosti, EUROSTAT pa povprečne kurilne vrednosti za Evropo.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, števec pa je bila raba končne energije posameznega sektorja.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko).
Geografska pokritost: EU-15 vključuje prvotne države članice EU: Avstrija, Belgija,  Danska,  Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija,  Luksemburg,  Nemčija, Nizozemska,  Portugalska,  Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-28 zavzema države EU-15 in EU-10 ter še Romunijo,Bolgarijo in Hrvaško.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za podatke je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % rabe energije na ravni države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna glede časovne primerljivosti zlasti za sektorske podatke. Za obdobje 1992-1999 ne obstaja uraden podatek, ki bi bil primerljiv s podatki za obdobje po letu 2000. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje po letu 2000 prišlo do odstopanj, zlasti pri sektorski razporeditvi rabe končne energije. Raba energije v gospodinjstvih do leta 2009 ni predstavljala dejanske rabe, saj podatka o rabi lesne biomase in drugih obnovljivih virov ni bilo na voljo. Zato se je uporabljala vrednost iz leta 2002. Od leta 2009 dalje se raba energentov (les, geotermalna energija – toplotne črpalke, sončna energija – sprejemniki sončne energije), ki jih SURS ne spremlja, izračunava modelsko.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Božičnik, 2006. Analiza tranzitnega prometa skozi Republiko Slovenijo in ocena možnih prometno političnih ukrepov za zmanjšanje le tega. Božičnik S., Letnik T., Cvahte J., Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Oktober 2006.
- European Commission, 2006. COMMUNICATION FROM THE COMMISSION - Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential (COM(2006)545 )
- MG, 2004. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04)
- ECEEE,2012. The proposed EU Energy Efficiency Directive (http://www.eceee.org/EED)
- MG, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN URE1) (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/AN_URE_2008-2016.pdf)
- MG, 2011. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016 (AN URE2) (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/AN_URE_2_osnutek.pdf)
-Oil Bulletin, 2014. Podatki o cenah pogonskih goriv za članice EU28 (Dostopno na spletni strani: http://ec.europa.eu/energy/observatory/oil/bulletin_en.htm)
-MOP, 2014. Operativnem programu ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. (Dostopno na spletni strani: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/op_tgp/op_tgp_2020.pdf)
-EC, 2014. Cilji s področja energetske učinkovitosti – spletna stran (http://ec.europa.eu/energy/efficiency/eed/reporting_en.htm). Pridobljeno 10.11.2014
-MzI, 2015. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2015-2020 (AN-URE 2020). (Dostopno na spletni strani: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)

18. januar 2016
Matjaž Česen, Marko Đorić, Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan