[ZD02]
Astma in alergijske bolezni pri otrocih
Objave: [ 2015 2014 2013 2011 2009 ]
Kazalec prikazuje delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine (0-4 leta, 5-9 let in 10-14 let). Podatki zajemajo obdobje 2002-2013 ter mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Za potrebe primerjave z EU so v kazalcu podani tudi podatki o prevalenci astme in alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah EU za obdobje 1999-2004. Onesnažen zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Health Effects Institute, 2010).
Slika ZD2-1: Delež sprejemov otrok (0-14 let) v bolnišnico zaradi astme v obdobju 2002 - 2013

Vir: NIJZ, 2015.


Slika ZD2-2: Delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine v obdobju 2002-2013

Vir: NIJZ, 2015.


Slika ZD2-3: Delež obolelih za astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah Evrope v obdobju 1999 -2004

Vir: ENHIS, 2007


  • poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih
  • vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije
  • poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja
  • sprejeti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam
  • preprečevanje izpostavljenosti otrok dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo nastanek astme in alergijskih bolezni
  • odstranitev dejavnikov tveganja, ki povzročijo poslabšanje že obstoječe bolezni (astme in alergijskih bolezni)
  • zmanjšanje nivoja onesnaženja zraka s prašnimi delci, ozonom in dušikovimi oksidi

Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Izpostavljenost različnim tako imenovanim sprožilcem astme ( virusi, tobačni dim, onesnažen zrak, pršice, plesni) (Hakimek  in Tripodi, 2013)  povzroči občasno in začasno zoženje dihalnih poti, ki se kaže kot težko dihanje, piskanje v pljučih in kašelj (Šuškovič in Košnik, 2006). Znaki alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice so kihanje, zamašen nos ter srbenje nosu, oči ali grla. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (Marshall, 2004; ISAAC Steering Committee, 1998). Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let. Povečano tveganje za nastanek astme obstaja tudi pri otrocih, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo. Otroci, ki so izpostavljeni alergenom v notranjem okolju imajo nekajkrat večje tveganje za nastanek astme in alergij v primerjavi z ostalimi otroci. Pri razvoju astme ima veliko vlogo spol, namreč, dečki največkrat zbolijo pred puberteto, deklice pa predvsem v času pubertete in zgodnje odraslosti. (Soto-Ramirez, 2013)

Izpostavljenost alergenom lahko sproži astmatični napad ali poslabša astmo. Najpomembnejši alergen v bivalnih prostorih je hišni prah oziroma pršica. K njenemu razvoju pomembno vpliva nivo relativne vlage, ki mora biti večji od 50 %, prisotnost preprog, volnenih materialov in podobne opreme bivalnih prostorov. Izpostavljenost visokim koncentracijam pršice v notranjih prostorih dvakrat poveča verjetnost razvoja preobčutljivosti pri otrocih in s tem vpliva na razvoj astme. Pri otrocih z astmo, ki so preobčutljivi za pršico, le-ta sproži poslabšanje astme. Poleg pršic so pomembni alergeni tudi plesni in izločki hišnih živali. Prve najdemo predvsem v vlažnih in slabo prezračenih prostorih, druge pa tam, kjer so hišne živali. Vlaga povzroča rast spor in s tem plesni. Te dražijo dihalne poti, povzročajo vnetja ter nastanek preobčutljivosti, kar lahko povzroči astmo ali sproži njeno poslabšanje. Svetovna zdravstvena organizacija je zaključila, da plesni povzročajo pri otrocih kašelj, piskanje v pljučih in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju imajo večje tveganje za razvoj astme in sicer od 1,5 – 2,2 krat več v primerjavi z otroci, ki živijo v primernem bivalnem okolju.

Kajenje tobaka  je smrtno nevarno in je edini okoljski faktor, ki se  mu zavestno lahko izognemo. Tobak deluje tudi kot alergen in ima sposobnost proizvesti specifična IgE protitelesa, ki so tudi povzročitelji alergijskih bolezni, vključno z astmo, tudi pri otrocih. Poleg izpostavljenosti ostalim alergenom, so ponavljajoče se respiratorne infekcije, določena prehrana in zdravila ter kajenje (vključno z vdihavanjem dima) pomembni faktorji, ki poslabšajo simptome astme. V svetu obstaja ogromen delež pasivne izpostavljenosti otrok tobačnemu dimu. Na Poljskem so objavili študijo, ki je pokazala, da je vsak dan izpostavljeno tobačnemu dimu tako doma kot na javnih mestih, 4 milijone poljskih otrok. Substance tobaka dražijo dihalne poti. Vsebujejo snovi, ki skrčijo dihalne poti in povzročajo kašelj ter snovi, ki onemogoča samoočiščevalne mehanizme dihalnih poti, kar vodi k pogostejšim okužbam (Stankiewicz-Choroszucha et al. 2011).

Pri razvoju astme v otroški dobi so pomembni  še nekateri drugi dejavniki, kot so na primer dojenje, prehrana matere in/ali otroka in razvoj alergij na hrano,  debelost v zgodnjem otroštvu, ne nazadnje pa tudi samo zavedanje o bolezni, psihosocialni dejavniki in dejavniki v družini. Znanstveniki so dokazali, da je razvoj astme in alergij odvisen tudi od letnega časa v katerem se otrok rodi, namreč otroci rojeni v jeseni in pozimi, imajo višje tveganje za razvoj astme in alergij.  Tudi bolezni matere v času nosečnosti naj bi imele vpliv na razvoj astme (na primer zdravljenje matere s proti-parazitnimi zdravili) (Hakimek  in Tripodi, 2013).  

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2006) naj bi imelo približno 20 % svetovnega prebivalstva alergijske bolezni. Število otrok z astmo je v Evropi v zadnjih nekaj letih zraslo za približno 0,5 % letno, v Avstriji pa za približno 1%, kar je zaradi geografskih in kulturnih značilnosti primerljivo tudi s Slovenijo. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2002 okoli 15 % otrok z astmo, podatkov o otrocih z ostalimi alergijskimi boleznimi pa ne poznamo.

Pri primerjavi z evropskimi državami je bilo največ otrok z astmo v starosti 6-7 let, v Veliki Britaniji - več kot 20 % in v starosti 13-14 let, več kot 25 %. Najmanjše število bolnikov z astmo v obeh starostnih skupinah v istem obdobju je bilo v Albaniji (<5%). Do razlik med državami lahko prihaja zaradi različnega načina življenja, prehranskih navad, socio-ekonomskih razlik ter okoljskih ali podnebnih dejavnikov. Tudi ozaveščenost o bolezni lahko vpliva na število bolnikov. Podatki o obolelih za astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah Evrope v obdobju 1999 – 2004 so podani na sliki ZD2-3 (ENHIS, 2007).

V Sloveniji so na voljo podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme in ostalih dihalnih obolenj. Največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok je v Ljubljani in Mariboru. Delež sprejemov v bolnišnico v letih 2002 do 2013 zaradi astme, je pri otrocih starih 0-4 let, 0%-1,8 %, pri otrocih, starih 5-9 let 0 %-1,5 %, pri otrocih, starih 10-14 let, pa 0 %-1,1 % (NIJZ RS, 2015). Število sprejemov v bolnišnico zaradi astme je nizko, kar kaže na to, da so otroci z astmo v Sloveniji dobro vodeni ambulantno in prejemajo ustrezno terapijo, kar preprečuje tako poslabšanje astme, da bi bila potrebna hospitalizacija.

Prevalenca alergijskih bolezni narašča povsod po svetu, predvsem pa v razvitih državah, kar je fenomen, ki ga največ lahko pripisujemo onesnaženemu okolju in škodljivem delovanju le tega na fetus že v času nosečnosti (Hakimek  in Tripodi, 2013).  Med okoljskimi faktorji, je onesnaženje okolja zaradi prometa verjetno največja grožnja za zdravje otrok. Življenje blizu večjih cest je povezano z večjo hospitalizacijo otrok zaradi astme, znižanjem funkcije pljuč in povečano prevalenco in resnostjo kašljanja in alergijskega rinitisa. V splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 150 m od ceste (McConnell R et al., 2006). V Ljubljani v oddaljenosti 75 m od ceste živi približno 12 % prebivalcev. Po grobih preliminarnih podatkih ima astmo v Ljubljani okrog 8 % otrok, starih 0-17 let. Približno 250 otrok, starih 0-17 let, ima astmo na račun prometnih cest, kar predstavlja dobrih 10 % vseh PM10 in stopnja ozona v zraku sta najpogostejša  onesnaževalca zraka, ki povzročata škodljive učinke na zdravje. Mehanizem, ki povzroča  te učinke, lahko pripišemo oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo reaktivne snovi (radikali), ki lahko poškodujejo dedno zasnovo(Kim B.J., Hong S.J., 2012).

Podatki za Slovenijo – zdravstveni podatki

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004) , Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development ,WHO november 2013, Asthma
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka bolnišničnih obravnav
Skrbnik podatkov: NIJZ RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. september 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2013. Podatki se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za Slovenijo – podatki o prebivalcih
Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po izbranih upravnih enotah
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 26. september 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2013. Podatki se zbirajo na polletni ravni.
Metodologija obdelave podatkov:
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo
Izvorna baza podatkov oz. vir: podatki študije ISAAC
Skrbnik podatkov: študija ISAAC
Datum zajema podatkov za kazalec: 1999-2004
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so povzeti iz mednarodne študije o astmi in alergijah pri otrocih (ISAAC), v kateri so bili zajeti otroci s simptomi astme ter simptomi alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice, v starostnih skupinah 6-7 let ter 13-14 let. Za otroke starosti 6-7 let je bilo v raziskavo zajetih 66 centrov v 37 državah, za otroke starosti 13-14 let pa 106 centrov v 56 državah.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazan je delež otrok z astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice glede na celotno populacijo otrok v obravnavanem starostnem obdobju.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Podatki so mednarodno primerljivi. Slabosti: Podatki so pridobljeni na majhnem vzorcu.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (majhen vzorec)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. ENHIS, 2007. Prevalence of asthma and allergies in children. Europe, World Health Organization.
  2. Hakimeh D, Tripodi S., 2013. Recent advances on diagnosis and management of childhood asthma and food allergies, Italian Journal of Pediatrics. 2013;39: 80-94.
  3. Health Effects Institute, 2010. Traffic-Related Air Pollution. A Critical Review of the Literature on Emissions, Exposure, and Health Effects. Boston, Health Effects Institute
  4. ISAAC Steering Committee, 1998. Worldwide variation in prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis and atopic eczema: ISAAC. Lancet, 1998, 351:1225-1232.
  5. Kim, B.J., Hong, S.J., Anbient Air pollution and allergic diseases in children.Korean J Pediatr,2012; 55(6):185-92.
  6. Marshall, G.D, 2004. Internal and external environmental influences in allergic diseases. Journal of the American Osteophatic Association, 104(Suppl 5):S1-6.
  7. McConnell, R., Berhane, K., Yao, L., 2006. et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72.
  8. Soto-Ramirez N. et al. 2013. Epidemiologic Methods of Assessing Asthma and Wheezing Episodes in Longitudinal Studies: Measures of Change ad Stability. Journal of Epidemology. 3013; 23(6): 299-410.
  9. Stankiewicz- Choroszucha, B.L., 2011. et al. Consequences of smoke inhalation in the epidemology of allergic diseases in Poland project (ECAP).Ann of Agricult and Environment Med .2011; 18(2):429-28
  10. Šuškovič, S., Košnik, M., 2006. Strokovna izhodišča za smernice za obravnavo bolnika z astmo, Zdravniški Vestnik 2006
  11. WHO, 2006. Asthma. Geneva, World Health Organization, 2006. Fact sheet No. 307. (7 March 2007). 
25. september 2015
Simona Perčič, dr. med., Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS, Peter Otorepec, dr. med., Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS; Katarina Bitenc, univ. dipl. soc., Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS