[ZD25]
Prijavljeni primeri Lymske borelioze v Sloveniji
Objave: [ 2015 2014 2013 ]

Kazalec predstavlja število prejetih prijav LB (diagnoze MKB-10: A69.2, G01.0, G63.0, M01.2).

Lymska borelioza (LB) je najpogostejša vektorsko prenosljiva nalezljiva bolezen v Sloveniji. Podnebnim spremembam, predvsem porastu temperature, pripisujejo precejšen vpliv na spreminjanje epidemiologije vektorskih (in drugih) infekcijskih bolezni.

Borelioza lyme je druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Za razliko od klopnega meningoencefalitisa proti boreliozi cepljenje zaenkrat ne obstaja. Bolezen se zdravi z antibiotiki. Razširjenost borelioze ni omejena na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po celi Sloveniji.

Običajno poteka bolezen v treh obdobjih. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Značilno pri tem je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, vendar v tem primeru lahko okužba prodira dalje. V drugem in tretjem obdobju bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov - kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Slika ZD25-1: Podatki o prijavljenih primerih lymske borelioze v Sloveniji, 2005-2014

Vir: NIJZ, 2006-2015


Slika ZD25-2: Povprečna incidenčna stopnja prijavljenih primerov lymske borelioze po starostnih skupinah in spolu, Slovenija v obdobju od 2005 do 2014

Vir: NIJZ, 2006-2015


  • sprejeti nujne ukrepe  za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam
  • spremljanje in ocena trendov ter resnosti obolenja, zaznave sprememb v klinični sliki, epidemioloških značilnostih in razporejanju bolezni po državi
  • na podlagi zbranih podatkov obveščati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila obolelih

Od uvedbe zakonsko predpisane prijave LB (Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje), prijavna incidenčna stopnja v Sloveniji narašča in je ena najvišjih, v primerjavi z državami EU oz. zveznimi državami ZDA, kjer je LB tudi endemska bolezen (bolezen, ki se nahaja na določenem kraju oz. na omejenem območju).

V Sloveniji je bila večina bolnikov prijavljenih kot erythema migrans (EM), precej manj pa kot prizadetost centralnega ali perifernega živčnega sistema ali prizadetost sklepov zaradi okužbe z Borrelio burgdorferi. Prijavljenih je bilo nekoliko več žensk kot moških, vrh obolevanja je v starosti od 50-69 let ter pri otrocih v starosti od 5-9 let. Primerljive epidemiološke značilnosti so opisane v prispevkih slovaških, nemških in drugih evropskih avtorjev, v ZDA pa je LB pogostejša pri moških in najvišja incidenčna stopnja je pri otrocih starih 5-14 let (Rizzoli, Hauffe, Carpi, Vourc, Neteler, Rosa, 2011).

Na pojav LB (in drugih bolezni, katerih povzročitelje prenašajo klopi) vplivajo biotske, abiotske in socialne okoliščine. Naraščanje števila prijavljenih primerov LB je lahko posledica širjenja bolezni v predele, kjer je ni bilo, večjega deleža okuženih klopov in sprememb v okolju, ki omogočajo boljše preživetje klopom in naravnemu rezervoarju bolezni. Podnebnim spremembam, predvsem porastu temperature, pripisujejo precejšen vpliv na spreminjanje epidemiologije vektorskih (in drugih) infekcijskih bolezni. V preteklem desetletju so brez dvoma višje povprečne temperature zraka v zgodnjem pomladanskem času, povzročile bolj zgodnjo aktivnost klopov in s tem večjo možnost okužbe s povzročitelji LB že v marcu in celo v februarju. Učinek vročih in suhih poletij je nasproten – aktivnost klopov je manjša in s tem tudi manjša verjetnost okužbe pri ljudeh.

Okolja, v katerih ljudje prebivajo, vplivajo na porazdelitev in pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi. Visoko urbanizirana okolja so precej manj tvegana za okužbo z vektorsko prenosljivimi boleznimi, v primerjavi s podeželjem. Okužba z borelijami tudi v mestnem okolju ni izključena, saj so tudi zelenice, mestni parki, vrtovi predmestij itd. okolja, kjer se zadržujejo okuženi klopi. Slovenija je država z nizko stopnjo urbanizacije – po podatkih OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) so slovenske regije ruralne ali intermediarne, nobena izmed regij ni urbana. Uvrstitev regije (v ruralno, intermediarno ali urbano) določa gostota poseljenosti. Zgolj dve občini sta v skladu s priporočili EUROSTAT-a opredeljeni kot gosto poseljeni, ostale občine večinoma kot redko poseljene (SURS, 2007). V Sloveniji se gozd širi, saj se zaraščajo travnate površine, tudi vinogradi in njive. Gozdnih površin je v Sloveniji veliko in so od sredine 19. stoletja postopno naraščale. Če je bilo pred dobrimi 100 leti dobra tretjina današnje Slovenije pokrite z gozdom, v današnjem času pokriva gozd slabi dve tretjini države (Zavod za gozdove Slovenije, 2011). Gozdovi v Sloveniji so večinoma ocenjeni kot visoko ali srednje fragmentirani, kar pomeni, da gozdne površine prekinjajo poti, daljnovodi, ceste, poseki, zaselki. Iz neprekinjenih gozdnih površin nastajajo zaplate gozda, kar močno vpliva po eni strani na biološko raznovrstnost in po drugi strani približuje gozdni biotop ljudem in njihovim bivališčem. Razpršena poseljenost slovenskega prebivalstva v gozdnati pokrajini, ki omogoča preživetje klopom, majhnim sesalcem, pticam in drugim živalim, je pomembna določnica pogostosti vektorskih bolezni, vključno z LB (Sočan, 2012).

Delež kmetijskih površin se manjša, kakor tudi število prebivalcev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in so s tem bolj izpostavljenosti okužbi z borelijami. Po drugi strani pa z večanjem revščine v državi narašča delež tistih, ki si poskušajo hrano pridelati sami ali nabirajo gozdne sadeže in so tako bolj izpostavljeni okužbam, ki jih prenašajo klopi. Zdrav življenjski slog, ki vključuje rekreacijo (sprehode, športne aktivnosti) v naravi, tudi prispeva k večji izpostavljenosti okužbi.

Za razumevanje epidemiologije LB je potrebno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na geografsko porazdelitev, pogostost in čas pojava bolezni.

Lymska borelioza še ni na seznamu nalezljivih bolezni, ki bi jih po enaki metodologiji poročali Evropskemu centru za nadzor nad boleznimi (ECDC = European Centre for Diseases Control and Prevention), zato mednarodna primerljivost ni mogoča.

Cilji in pravnepodlage:Cilji povzeti po Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable DevelopmentZakon o nalezljivih boleznih /ZNB/ Ur.l. RS, št. 69/1995, Zakon o nalezljivih boleznih (uradno prečiščeno besedilo) /ZNB-UPB1/, Ur.l. RS, št. 33/2006, Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje Ur.l. RS, št. 16/1999
Vir podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji - LETNA POROČILA 2005-2014 (NIJZ, 2006-2015)
Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdraaje(IVZ RS)
Datum zajema podatkov: 10. april 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o prijavljenih primerih Lymske borelioze (LB) je v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih dolžan posredovati zdravnik, ki postavi diagnozo LB na predpisanem prijavnem obrazcu. Ta vsebuje ime, priimek, rojstne podatke, naslov, zaposlitev, datum obolenja, datum prijave, izhod bolezni, prijavitelja in ustanovo, kjer se je bolnik zdravil. Na prijavi se mora označiti, ali je bila bolezen ugotovljena laboratorijsko ali zgolj v skladu s kliničnimi kriteriji. Vrste zdravljena ni potrebno navesti. Na prijavnem obrazcu ni podatka, kje se je bolnik okužil z LB in ali je sploh imel klopa, kakor tudi ne kako velika kožna sprememba se mu je pojavila, kakšen je bil zamik med vbodom klopa in pojavom kožne spremembe – skratka spremenljivk iz katerih bi bilo možno oceniti trdnost postavljene diagnoze. Prijavne obrazce zbira NIJZ. Podatki so vneseni v elektronsko podatkovno zbirko za spremljanje nalezljivih bolezni SURVIVAL, ki deluje v DOS okolju.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o prijavljenih primerih LB se združijo in analizirajo enkrat mesečno. Zbirni rezultati se v obliki incidenčne stopnje  (in tudi v absolutnih številkah) enkrat mesečno predstavijo v ENBOZ – elektronski mesečnik o novostih na področju nalezljivih bolezni in okoljskih tveganj ter v prečiščeni obliki enkrat letno v letnem epidemiološkem poročilu, ki ga izda NIJZ.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Temeljna pomanjkljivost kazalca je, da je osnovan na pasivnem zbiranju podatkov. Čeprav Zakon o nalezljivih boleznih obvezuje zdravnika, da prijavi, prijava ni popolna, kar bistveno zmanjšuje vrednost podatka v kvanitativnem smislu. Postavljena diagnoza se ne preverja, definicija za prijavo je bila objavljena v sredini 2012, zato je možno, da je določeno število prijav neustreznih (overdiagnosis). Druga slabost kazalnika je, da na pojavnost LB vplivajo številni biotski, abiotski in predvsem socio-ekonomski dejavniki. Študije zadnjih let pripisujejo prav socio-ekonomskih determinantam ključen vpliv na trende v incidenci LB in manjši vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov. Vsak porast (ali padec) incidence je potrebno interpretirati s previdnostjo, ob upoštevanju številnih dejavnikov vpliva oziroma kompleksnih determinant družbenega okolja in ne zgolj determinant naravnega okolja. 
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so manj zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 3
Relevantnost: 3 (nepopolna prijava)
Točnost: 3 (diagnoze se ne evaluirajo, definicija objavljena šele v l. 2012 )
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3

Drugi viri in literatura

  1. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 2006-2015. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji 2005-2014. Ljubljana, NIJZ.
  2. Rizzoli, A., Hauffe, H., Carpi, G., Vourc, H. G., Neteler, M., Rosa, R. 2011. Lyme borreliosis in Europe. Euro Surveillance. 27, vol. 16.Department of Biodiversity and Molecular Ecology, Italy.
  3. Sočan, M.2012.Epidemiološke značilnosti prijavljenih primerov Lymske borelioze v Sloveniji. V: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Zbornik simpozija Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije. 2007. Projekt statistike razvoja podeželja. Kakovost življenja in raznolikost gospodarskih dejavnosti na podeželju. Ljubljana, SURS.
  4. Zavod za gozdove Slovenije. 2011. Splošni podatki in dejstva o gozdovih v Sloveniji. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije.
  5. Zakon o nalezljivih boleznih /ZNB/ Ur.l. RS, št. 69/1995.
  6. Zakon o nalezljivih boleznih (uradno prečiščeno besedilo) /ZNB-UPB1/, Ur.l. RS, št. 33/2006.
  7. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje Ur.l. RS, št. 16/1999.
10. april 2015
Doc. dr. Maja Sočan, dr. med., specialistka internistka in specialistka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Saša Steiner Rihtar, inž.usnj.pred.teh., Nacionalni inštitut za javno zdravje