[OD18]
Snovna produktivnost
Objave: [ 2014 2016 ]

Kazalec prikazuje razmerje med domačo porabo snovi ter BDP - snovna produktivnost

Snovna produktivnost je kazalec, ki odraža razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) in domačo porabo snovi (DPS) glede na maso. Spada med pomembnejše kazalce spremljanja učinkovite rabe virov.  

Slika OD18-1: Snovna produktivnost

Vir: Statistični urad Republike Slovenije,SI-STAT,2014


Slika OD18-2: Snovna produktivnost v EU-27, GDP/DMC, 2000-2009 (EUR/kg)

Vir: Eurostat,2014


Slika OD18-3: Koncept 'industrijskega metabolizma'

Vir: http://scp.eionet.europa.eu/themes/mfa/1


Slika OD18-5: Shema snovnih tokov

Vir: : http://ressourcen.wupperinst.org/downloads/MaRess_AP6_2.pdf


  • Povečati snovno produktivnost, ločiti gospodarsko rast od uporabe virov, povečati konkurenčnost in zanesljivost oskrbe.
  • Izboljšanje delovanja gospodarstva in hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje

Izboljšanje delovanja gospodarstva ter hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje je cilj, ki ga je Evropska komisija zapisala v sporočilu EP, svetu in odborom 'Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri'. Za spremljanje tega cilja na področju učinkovite rabe virov je kot trenutno vodilni kazalec postavila kazalec 'Snovna produktivnost'. Kazalec ima sicer nekaj pomanjkljivosti saj opisuje snovno produktivnost le iz vidika porabe materialnih virov zato Komisija načrtuje dopolnitev še z nekaterimi drugimi kazalci (makro kazalci za področje voda, rabe prostora ter toplogrednih plinov).

Za delovanje gospodarstva po eni strani potrebujemo različne materiale ter energijo iz naravnih virov (fosilna goriva, kovine, biomasa,…), po drugi strani pa okolje obremenjujemo tudi z raznimi izpusti ter odpadki (slika OD6-3).

Snovna produktivnost v Sloveniji se je do leta 2007 gibala okoli 0,8 EUR/kg, nato pa je začela rasti in leta 2013 znašala 1, 4 EUR/kg. V letu 2014 je zopet rahlo padla in znašala 1,34 EUR/kg. K izboljšanju snovne produktivnosti po letu 2007 je največ prispevala nižja raba gradbenih materialov. Proizvodnja surovin za gradbeništvo (tehnični kamen ter prod in pesek) je bila po podatkih Geološkega zavoda Slovenije v letu 2014 (10.922.593 ton) skoraj pol nižja kot v letu 2008 (19.488.636 ton) medtem ko je bila proizvodnja ostalih nekovinskih mineralnih surovin kot so surovine za predelovalno industrijo ter surovine za industrijo gradbenega materiala bolj ali manj nespremenjena. Poraba nekovinskih mineralnih surovin

ima velik vpliv na snovno produktivnost predvsem zaradi teže teh proizvodov. Najnižja je bila zato prav v letih 2006 -2007, ko smo imeli visoko gradbeno dejavnost tudi na račun dokončevanja avtocestnega križa.

Rast snovne produktivnosti sicer še ne pomeni, da se je zmanjšala dejanska poraba snovi. Lahko pomeni tudi, da je gospodarska rast hitrejša kot je poraba snovi v opazovanem obdobju.

Leta 2014 je bila povprečna snovna produktivnost v EU 1,98 EUR/kg, v Sloveniji pa 1,34 EUR/kg. Najvišjo snovno produktivnost imata

Cilji so povzeti po Časovnem načrtu za Evropo, gospodarno z viri (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0571:FIN:SL:HTML)

Definicije in metodologije prikaza snovne produktivnosti, domače porabe snovi ter neposrednega vnosa snovi, so povzeti po metodologiji Statističnega urada RS. V skupno količino porabljenih snovi niso vključeni črpani, a neporabljeni naravni viri (t.i. hidden flows), kot npr. odpadna biomasa v kmetijstvu in sečnji, jalovina pri pridobivanju premoga ipd. Metodologija prikaza za druge države je povzeta po metodologiji Eurostat.

Snovna produktivnost (Resource productivity) odraža razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) in domačo porabo snovi (DPS) glede na maso. Pri pregledu gibanja snovne produktivnosti skozi čas v enem geografskem območju se uporablja BDP v EUR, ki je verižno ocenjen v menjalnih tečajih za leto 2005, referenčno leto je 2005 (BDP2005). Za primerjavo snovne produktivnosti med državami pa se uporablja BDP v standardu kupne moči (BDP SKM).

Vir podatkov za Slovenijo je baza SI-STAT Statističnega urada Republike Slovenije, podatki so bili zajeti 13. Januar 2014. Vir podatkov za EU-27 je Eurostat, podatki so bili zajeti 13. Januar 2014.

Drugi viri in literatura:

  • EEA report More From Less – material resource efficiency in Europe, Country profile, 2015
Kazalec je bil osvežen 24. novembra 2016.
Barbara Bernard Vukadin, Agencija RS za okolje