[EN26]
Izgube energije v pretvorbi in prenosu
Objave: [ 2013 2012 2009 ]

Kazalec izgube energije v pretvorbi in prenosu razdeli rabo energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na končno rabo energije (ne-energetska in energetska raba).

Kazalec poleg tega prikazuje vpliv rabe posameznih goriv na izpuste CO2 pri proizvodnji električne energije in toplote.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Slika EN26-1: Delež izgub energije ter končne rabe energije v oskrbi z energijo v Sloveniji v obdobju 2000-2011

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.


Slika EN26-2: Razdelitev oskrbe z energijo na sektorje rabe končne energije in izgube v pretvorbi in prenosu za leto 2011

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012


Slika EN26-3: Emisijski faktorji za CO2 za različna goriva za leto 2010

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.


Slika EN26-4: Delež goriv v porabi termoelektrarn in emisijah termoelektrarn za leto 2010

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.


- zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu;
- izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter zmanjšanje vpliva rabe energije na okolje.

Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu). Obseg teh izgub je pomemben pokazatelj vpliva energetskega sistema na okolje, saj znaten delež v rabi energije še vedno predstavljajo fosilna goriva.

Leta 2012 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 29,2 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež zmanjšal za 0,5 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 1,3 % točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih.

Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2012 so izgube v pretvorbi znašale 26,0 % oskrbe z energijo, leta 2000 26,8 %, leta 2011 pa 27,4 %. V obdobju 2000-2012 so opazna znatna nihanja, deleži pa so se gibali med 25,8 % in 28,2 %. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah (za več glej kazalec EN13 Učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote) ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v hidroelektrarnah (konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2012 znašala 46,0%. Najvišja je bila leta 2010 (46,8 %), ko je bil delež električne energije iz hidroelektrarn zelo visok, iz jedrske nizek in proizvodnja električne energije in toplote v termoelektrarnah, termoelektrarnah-toplarnah ter toplarnah najbolj učinkovita s 46,6 %.

Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2012 predstavljali 1,7 % oskrbe z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2012 minimalno spreminjal (med  1,4 % in 1,7 %). Energetski sektor sestavljajo panoge oskrba z električno energijo, toploto in plinom (D in E po klasifikaciji NACE 2008), proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (C 19) in pridobivanje energetskih surovin (B 5 in 6). Lastna raba predstavlja 88 % rabe energije v tej postavki, znotraj katere večji del odpade na lastno rabo električne energije (92 %). Pri lastni rabi električne energije je velika razlika med različnimi vrstami elektrarn. Pri termoelektrarnah lastna raba predstavlja 11,5 % električne energije proizvedene na generatorju, pri jedrski elektrarni 5 %, pri hidroelektrarnah pa 1,5 %.

V omrežjih se je leta 2012 izgubilo 1,6 % oskrbe z energijo, kar je skoraj enako povprečju v obdobju 2000-2012. Vrednosti so se gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne energije (69%). Izgube električne energije pri prenosu predstavljajo 6 % bruto rabe električne energije, izgube pri prenosu toplote pa 16 % neto proizvodnje toplote.

Za končno rabo je leta 2012 ostalo 70,8 % oskrbe z energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,6 %.

V EU-27 je bilo končni rabi leta 2010 na voljo 71,5 % oskrbe z energijo (28,5 % se je izgubilo pri pretvorbi in distribuciji, 22,0 % se je izgubilo samo pri pretvorbi, 5,0 % zaradi rabe energetskega sektorja ter 1,5 % zaradi izgub v omrežju). Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je bilo končni rabi na voljo 92,8 % oskrbe z energijo, najmanj pa Estonija, kjer se je izgubilo kar 48,7 % oskrbe z energijo. Luksemburg dosega tako visoko vrednost zaradi velikega uvoza električne energije, Estonija pa nizko zaradi prevladujoče proizvodnje električne energije in toplote v nizkoučinkovitih parnih termoelektrarnah.  (EEA, 2013: Overview of the European energy system (ENER 036) - Assessment published Mar 2013).

Z vidika izpustov CO2 okolje najbolj obremenjuje raba trdnih goriv, ki v pretvorbi energije v električno energijo in toploto v Sloveniji močno prevladuje. Najmanj izpustov CO2 med fosilnimi gorivi na energijsko enoto povzroča raba zemeljskega plina.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Spletna aplikacija Statističnega urada SI-STAT > Okolje in naravni viri > Eneregtika > Energetska bilanca in energetski kazalniki. Skupni vprašalnik, ki ga SURS vsako leto pošlje EUROSTAT-u, za podatke o lastni rabi toplarn.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2.11.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov:
Izračun posameznih prispevkov:
- Izgube v pretvorbi: Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj) 
- Proizvodnja električne energije in toplote ter naftnih derivatov (transformacija skupaj).
- Lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu, toplota – skupni vprašalnik).
- Raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski sektor).

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so enako zanesljivi kot bilanca rabe energije – glej kazalec Raba končne energije po sektorjih.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura:

-EEA, 2013: Overview of the European energy system (ENER 036) - Assessment published Mar 2013

 

2. december 2013
Peter Bevk, Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan