[EN16]
Skupna raba energije po gorivih
Objave: [ 2013 2012 2009 2008 ]
Skupna raba energije (za to količino se ponekod uporablja tudi izraz oskrba z energijo oz. primarna raba energije) je količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih, plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije.
Slika EN16-1: Skupna raba energije po gorivih

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.


Slika EN16-2: Gibanje rabe energije po gorivih ter skupne rabe energije v obdobju 1992-2012

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013, Institut Jožef Stefan, 2013.


Slika EN16-3: Povprečne letne rasti rabe goriv, fosilnih goriv ter skupne rabe energije za različna obdobja

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.


Slika EN16-4: Struktura skupne rabe energije za EU-27 in Slovenijo

Vir: Evropski statistični urad, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.


- minimalna rast skupne rabe energije oz. rast nižja od rasti bruto domačega proizvoda;
- izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020

Podatek o skupni rabi energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti ob rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega je pridobivanje in transport fosilnih goriv pomemben element obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, kljub temu pa raba te energije lahko vpliva na ekosistem ali pokrajino. Iz tega sledi, da raba energije katerekoli vrste vpliva na okolje. Zmanjšanje vpliva je možno doseči s spremembo deleža goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomore učinkovitejša raba energije.

Skupna raba energije je leta 2012 znašala  6.988 ktoe. Glede na leto 2011 se je zmanjšala za 3,4 %, v obdobju 1992 do 2012 pa se je raba povečevala za 1,5 % letno. Najvišja raba je bila dosežena leta 2008 v višini 7.650 ktoe. V strukturi skupne rabe energije so leta 2012 prevladovala tekoča goriva (35 %), sledila je jedrska energija  (21 %), trdna goriva so imela 20 % delež, obnovljivi viri energije (OVE) so predstavljali 15 % in zemeljski plin 10 %. Neto uvoz električne energije je predstavljal -1,1 %  skupne rabe (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Raba fosilnih goriv se je v obdobju 1992-2000 povečala za 20 %. K temu je v največji meri prispevalo povečanje porabe tekočih goriv za 94 %, poraba zemeljskega plina se je povečala za 34 %, poraba trdnih goriv pa zmanjšala za 13 %. Raba jedrske energije se je povečala za 20 %, raba obnovljivih virov energije pa za 49 %, kar je v veliki meri posledica izboljšane ocene o rabi lesne biomase leta 2000. Skupna raba energije se je v tem obdobju povečala za 25 %. V obdobju 2000 – 2012 je prišlo do zmanjšanja porabe zemeljskega plina za 14 %, kar je v največji meri posledica gospodarske krize in ustavitve proizvodnje metanola leta 2011, zaradi česar se je močno zmanjšala poraba zemeljskega plina za energetske namene in neenergetske namene v industriji. Oskrba z ostalimi energenti se je povečala, pri čemer pa so trendi znotraj obdobja zelo razgibani. Najbolj se je povečala raba obnovljivih virov energije (za 32 %), k čemur je v veliki meri pripomoglo izboljšanje statistike OVE pomembno pa tudi spodbujanje rabe OVE, kar je vplivalo na 54 % porast rabe ostalih OVE (biomasa, geotermalna, sončna). Oskrba s hidro energijo je leta 2012 bila malo višja kot leta 2000 (Za več informacij glej kazalec EN18 Obnovljivi viri energije). Oskrba s tekočimi gorivi se je povečala za 11 %, s trdnimi gorivi pa za 3 %. Neto uvoz električne energije se je minimalno zmanjšal (za 2 %). Raba skupne energije pa se je povečala za 8 %. V letu 2012 se je raba vseh energentov z izjemo OVE zmanjšala, najbolj jedrske energije zaradi remontnega ciklusa.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v skupni rabi energije. Leta 2012 je bil delež tekočih goriv glede na leto 2000 manjši za 2 odstotni točki, glede na leto 1992 pa večji za skoraj 4 odstotne točke. Jedrska energija je svoj delež povečala za 1,5 odstotne točke glede na leto 2000 in 0,8 odstotne točke glede na leto 1992. Delež plinastih goriv se je zmanjšal in sicer za 2,6 odstotni točki glede na leto 2000 in 1,7 odstotne točke glede na leto 1992. Trdna goriva se uporabljajo samo v proizvodnji električne energije in toplote ter v industriji (proizvodnja papirja in vlaknin, proizvodnja cementa).

Zaradi sprememb v deležih goriv v skupni rabi energije se spreminja tudi CO2 intenzivnost skupne rabe energije kar vpliva na skupne izpuste CO2. V obdobju 1992-2011 se je zmanjšala za 13 %. Po drugi strani se je povečala skupna raba energije za 39 %.  Rezultat tega je, da so se izpusti iz energetskih virov v obdobju 1992-2011 povečali za 20 %.

V prihodnje se zaradi tehnoloških izboljšav v sektorju transformacije, ki bo vključevala tudi zamenjavo goriv, zaradi nadaljevanja trenda zamenjave tekočih goriv s plinastimi gorivi, lesno biomaso ter ostalimi obnovljivimi viri v široki rabi ter večje rabe obnovljivih virov energije tudi v ostalih sektorjih pričakuje večje spremembe v strukturi skupne rabe energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih emisij CO2. Poleg tega se zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije pričakuje zmanjšanje rabe primarne energije, saj si je EU v direktivi o energetski učinkovitosti zadala cilj, da skupna raba energije na nivoju EU 27 leta 2020 ne bo višja od 1.474 Mtoe, kar je 13 % manj od skupne rabe energije v EU27 leta 2011. Države članice so morale cilje energetske učinkovitosti, ki morajo biti izraženi tudi kot absolutna raven skupne rabe energije Evropski Komisiji sporočiti do 30. aprila 2013, kar so vse države z izjemo Slovenije storile. Pričakovana skupna raba energije do leta 2020 mora biti tudi v Akcijskih načrtih za energetsko učinkovitost, ki morajo biti pripravljeni vsake tri leta. Prvi načrt na podlagi direktive o energetski učinkovitosti mora biti pripravljen do 30. aprila 2014.

Rast skupne rabe energije v EU-27 je bila v obdobju 1992-2011 0,2 %, v obdobju 2000-2011 pa -0,1 %. To je 1,5 oz. 1,1 odstotne točke manj kot v Sloveniji. V letu 2011 je bila rast negativna v EU-27 z -3,5 % in tudi v Sloveniji z -3,4 %. V strukturi rabe skupne energije v EU-27 je bil leta 2011 delež tekočih goriv s 35 % enak kot v Sloveniji, občutno večji je  bil delež plinastih goriv (23 %), manjši pa so bili deleži jedrske energije (14 %), trdnih goriv (17 %) in obnovljivih virov (10 %).

Skupna raba energije nam daje celovito sliko o rabi energije v državi. Zato nanjo vpliva celoten spekter zakonodaje s področja energetike (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, itd.) in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (trgovanje z emisijskimi kuponi) ter onesnaževal zraka (mejne koncentracije emisij za posamezne naprave). Ker so cilji politik na zgoraj omenjenih področjih usmerjeni v zmanjšanje vpliva energetike na okolje, se v prihodnje pričakuje večje strukturne spremembe v smeri povečanja porabe zemeljskega plina in obnovljivih virov ter predvsem v smeri večje učinkovitosti rabe energije.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in podnebno-energetskem svežnju predpisov (http://ec.europa.eu/clima/policies/package/index_en.htm).
Izvorna baza podatkov: SI-STAT in Eurostat.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.11.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za obdobje 1992-1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna goriva, plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Za obdobje 2000-2012 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT. Za kazalec je bil uporabljen podatek Oskrba z energijo iz energetske bilance Slovenije. Za primerjavo podatkov Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, tako za EU kot za Slovenijo, zaradi primerljivosti, ker EUROSTAT uporablja drugačne kurilne vrednosti. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za sektor 100900 »Gross inland consumption«. Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti skupne rabe energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih goriv v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v skupni rabi energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-12 zajema poleg EU-10 še Romunijo in Bolgarijo. EU-27 zajema EU-15 in EU-12, EU-25 pa EU-15 in EU-10.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna zlasti glede časovne primerljivosti zlasti za podatke o rabi obnovljivih virov, izhaja pa iz tega, da je pred letom 2000 podatke zbiralo in obdelovalo ministrstvo pristojno za energetiko, po letu 2000 pa statistični urad. Za obdobje 1992-1999 uradnega podatka o rabi energije, ki bi bil neposredno primerljiv s podatki za obdobje 2000-2008, ni. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje 2000-2007 prišlo do odstopanj. Raba lesne biomase se je v opazovanem obdobju večkrat močno spremenila (2000, 2002, 2009), kar je posledica metodoloških sprememb. Leta 2009 je statistični urad pričel z zbiranjem podatkov o rabi geotermalne in sončne energije v široki rabi.


Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2007. EN26 Total Energy Consumption by Fuel.

- Evropska Komisija, 2014. Energy Efficiency – Reporting Targets (http://ec.europa.eu/energy/efficiency/eed/reporting_en.htm)

19. november 2013
Peter Bevk, Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan