[EN21]
Davki na energijo
Objave: [ 2013 2012 2009 2008 ]

Kazalec Davki na energijo prikazuje raven obdavčitve posameznih energentov. Davki so za električno energijo izraženi v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), pri zemeljskem plinu v evrih na gigajoul (EUR/GJ), davki za tekoča goriva pa so izraženi v evrih na liter goriva (EUR/l).

Davki na električno energijo in zemeljski plin prikazujejo raven obdavčitve za tipične porabniške skupine pri industrijskih in gospodinjskih odjemalcih, pri čemer v davkih za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV).

Slika EN21-1: Realne spremembe davkov na električno energijo, zemeljski plin v industriji in gospodinjstvih ter naftne derivate

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika EN21-2: Realni davki na električno energijo v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika EN21-3: Realni davki na zemeljski plin v industriji in gospodinjstvih (izraženi v evrih 1995)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika EN21-4: Realni davki na naftne derivate (izraženi v evrih 1995)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika EN21-5: Povprečna letna rast realnih davkov energentov po posameznih komponentah končne cene

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika EN21-6: Delež davkov (vsi davki pri tekočih gorivih) v končni ceni energentov

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika EN21-7: Primerjava slovenskih davkov na električno energijo v letu 2012 z davki v državah EU-27

Vir: Evropski statistični urad, 2013.


Slika EN21-8: Primerjava slovenskih davkov na zemeljski plin v letu 2012 z davki v državah EU-27

Vir: Evropski statistični urad, 2013.


Slika EN21-9: Primerjava slovenskih davkov (brez DDV) na dizelsko gorivo (D2) in na neosvinčen 95 oktanski bencin (NMB 95) v letu 2012 z davki v državah EU-27

Vir: Eurostat, 2013; Oil Buletin, 2013.


Konkretne cilje glede obdavčitve energentov postavlja energetska politika na ravni EU skupaj z Direktivo (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije. V Direktivi so določene minimalne ravni obdavčitve posameznih energentov, ki so obvezujoče za vse države članice. Glavni namen direktive je vzpostaviti večjo konkurenčnost med energenti in odpraviti cenovna nesorazmerja med državami članicami, ki so nastala zaradi prevelikih razlik v ravni obdavčitve.

ReNEP navaja tudi t.i. zeleno davčno reformo, vendar država še čaka z njeno izvedbo.

V večini držav je osnovni namen obdavčitve energije fiskalne narave, saj davki na energijo predstavljajo v prvi vrsti precejšen vir sredstev znotraj državnega proračuna. Vloga davkov na energijo pa ni zgolj proračunske narave. Obdavčevanje energije predstavlja dober način internalizacije zunanjih stroškov. Država z obdavčitvijo energije vpliva na končno raven cen energije, preko katere lahko usmerja in posredno vpliva na rabo energije. Z višjo obdavčitvijo energije država spodbuja k zmanjšanju rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Po drugi strani država z obdavčitvijo energije posega v cenovna razmerja, s čimer vpliva na zamenjavo okoljsko škodljivih goriv z gorivi, ki so okolju manj škodljiva.

Dosedanja praksa oblikovanja davkov na področju energije kaže, da davke na energijo določa država s svojo fiskalno politiko, medtem ko ima energetska politika države pri oblikovanju davkov, zaenkrat, postransko vlogo. Davki na energijo so v tem trenutku edini mehanizem, ki ga ima država na voljo, s katerim lahko vpliva na končno ceno posameznih energentov.

Zelena davčna reforma, ki bi spodbujala trajnostno obnašanje tako proizvajalcev kot porabnikov, je eden od možnih odgovorov na izzive slabšanja okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene davčne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih bremen z davkov na delo na davke na okolje (na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih snovi in izdelkov) in s preoblikovanjem politike spodbud (npr. ukinitev okolju škodljivih spodbud). Bistvena značilnost zelene davčne reforme je, da uvedba novih okoljskih davkov ne vodi k splošnemu povečanju davkov, temveč se davčno breme le prerazporedi. Čeprav imamo v Sloveniji razvit sistem okoljskega obdavčenja, bi celovita zelena davčna reforma lahko prispevala k večji energetski učinkovitosti.

Na splošno gledano so se davki na energijo od leta 1995 realno povečevali, edina izjema so davki na električno energijo za industrijske uporabnike, kjer se je neposredna davčna obremenitev zaradi uvedbe DDV zmanjšala. Do največjih sprememb obdavčitve je prišlo pri zemeljskemu plinu za gospodinjske uporabnike, kjer so se davki do leta 2008 realno povečali za skoraj 800 % (potrebno je upoštevati razmeroma majhno obdavčitev leta 1995) ter pri kurilnem olju, kjer so se davki realno povečali za nekaj manj kot 350 %.

Gospodinjstva
V Sloveniji so v obdobju 1992 do 2000 za električno energijo za gospodinjstva veljali približno enaki davki. V letu 1999 je bil uveden DDV, zaradi katerega se je raven obdavčitve v gospodinjstvih povečala za polovico. V letu 2006 je bil DDV edini davek na električno energijo, ki so ga plačevala gospodinjstva, z letom 2007 pa se na električno energijo plačuje tudi trošarina. V ceni za leto 2008 pa je trošarina že upoštevana in znaša 0,002€ 1995. Pri zemeljskem plinu je za obdobje od leta 1995 do 2000 značilna zmerna rast davkov, ki je v tem obdobju tudi glavni razlog za znaten dvig cen zemeljskega plina. Po letu 2000 so se davki na zemeljski plin povečali predvsem za gospodinjske uporabnike, od tega je največ prispevala uvedba dajatve na CO2 in trošarine, nekoliko manj pa sama uvedba DDV. Delež davkov v končni ceni električne energije je v letu 2012 znašal 22
,6%, kar je več kot leta 2000 in 1995, ko je delež davkov predstavljal 16% oziroma 9,1% končne cene. V primerjavi z letom 2011 je delež davkov v končni ceni električne energije nižji, kar je posledica nižjih trošarin na električno energijo.

Delež davkov v ceni zemeljskega plina za gospodinjstva v letu 2012 je 22,6 %, kar je manj kot leto poprej ko je bil delež 26,5 %.  

Davki na zemeljski plin za gospodinjstva  v letu 2012 so v primerjavi s povprečjem EU27 višji za 24 %, medtem ko je davek na elektriko nižji od povprečja EU27 za 37%.

Industrija
Pri industriji se z uvedbo DDV davek ne upošteva več kot neposredna davčna obremenitev, kar pomeni, da po njegovi uvedbi električna energija za industrijske uporabnike ni obdavčena, v letu 2008 je že opazen vpliv trošarine. Davki na zemeljski plin v industriji so se v obdobju 2000 do 2007 povečevali predvsem zaradi uvedbe trošarin in višje dajatve na CO2. Delež davkov v končni ceni je v industriji je na nivoju deleža v gospodinjstvih, ki znaša 24 %. Delež davkov v končni ceni zemeljskega plina je v letu 2012 znašal 23,1 %, kar je več kot leta 1995 in 2000, ko je bil ta delež 4,8% oziroma 8,3%.
 Delež davkov za električno energijo v industriji je v letu 2012 znašal 24,1 %.

Davki na zemeljski plin za industrijske porabnike  v letu 2012 so v primerjavi s povprečjem EU27 višji za 48 %, medtem ko je davek na elektriko nižji od povprečja EU27 za 43 %.

Naftni derivati
Pri naftnih derivatih je v obdobju od 1995 do 2000 značilna razmeroma visoka rast davkov. Po uvedbi DDV leta 1999 sledi obdobje zmerne rasti, razen pri gorivu NMB 95, kjer so se davki povečevali vse do leta 2002. V obdobju od leta 1995 do 2000 je bila realna rast končnih cen naftnih derivatov posledica predvsem višjih davkov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko davki po letu 2000 ne vplivajo več izrazito na rast končnih cen. Delež davkov v končni ceni energije je bil leta 2012, glede na leto 2011, nižji tako za električno energijo, kot tudi zemeljski plin in naftne derivate,  večinoma se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšal, kot posledica precejšnega povečanja osnovnih cen. Delež davkov v končni ceni dizelskega goriva D2 znaša 44,5 % in jenižji v primerjavi z deležem iz leta 1995, ki je znašal 51,8%, v letu 2000 pa je ta delež znašal 60,1 %. Glavni razlog za tako velik delež davkov v končni ceni naftnih derivatov je uvedba okoljske dajatve na izpuste CO2 (pri kurilnem olju), trošarine in DDV.

Davki na pogonska goriva v letu 2012 so v primerjavi z EU27 nižji za 8 % za bencin NMB 95, za dizel D3 pa za 12 %. Če primerjamo še s sosednjimi državami lahko ugotovimo, da so bili davki na pogonska goriva v letu 2012 v Avstriji in Italiji višji od slovenskih in malce nižji na Madžarskem za dizelsko gorivo D3 ter višji za bencin NMB 95.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energentov objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Cene energetskih virov za vse porabniške skupine.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 11.11.2013.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

V letu 2007 je bilo sprejeto dopolnilo k Direktivi 90/377/EC, ki ureja zbiranje cen električne energije in zemeljskega plina z novo metodologijo. Zato cene, ki so od januarja 2008 preračunane in prikazane v skladu z novo metodologijo, niso primerljive s predhodno objavljenimi cenami.
Polletni podatki o cenah električne energije od januarja 1992 do vključno julija 2007 po stari metodologiji se nahajajo na tej povezavi. Podatki o cenah po stari metodologiji zbiranja podatkov so zbrani glede na tipične porabniške skupine in sicer: Ie za električno energijo v industriji, Dc za električno energijo v gospodinjstvih, I3-1 za zemeljski plin v industriji in Dc za zemeljski plin v gospodinjstvih.

Po novi metodologiji pa so predstavljene naslednje reprezentativne skupine: pri industrijskih odjemalcih: I3 za porabnike zemeljskega plina in Id za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.

Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, cene, ki veljajo 1. julija tekočega leta, pa SURS objavi v drugem tednu septembra.
Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS, od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv (Petrol).

Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v podatkovnem listu, so realne cene, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih leta 1995. Realne cene 1995 so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.
Realne cene energije so izračunane kot:

PRt = [(Pt*1/D1995,t)/dt1995]

PR-realne cene, P – tekoče cene, D – deflator, dt – devizni tečaj.
Geografska pokritost: EU-27.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki odražajo cene po posameznih porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju. SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za več let, cene pa se ponavadi znotraj posameznih porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da SURSove cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih razmer na področju.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat -   Tables by themes >  Environment and energy >  Energy Statistics - prices, Oil bulletin: pod povezavo Time series History from 2005 onwards
Skrbnik podatkov: Eurostat, European Communities, kontakt: tren-oil-bulletin@ec.europa.eu
Datum zajema podatkov za kazalec: 11.11. 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Cene katere smo uporabili so cene, ki so veljale 4. januarja posameznega leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.
Metodologija obdelave podatkov: Cene za posamezno državo so določene kot uteženo povprečje cen držav članic.
Geografska pokritost: glej zgoraj (podatki za Slovenijo).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za NMB 95 in D2 je Eurostat, kar omogoča kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega sektorja.
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjave med cenami in njihovimi trendi po državah članicah verjetno ne odražajo povsem dejanskih razmer na področju, predvsem zaradi razlik v kakovosti produktov, različnih tržnih praksah in razlikah v strukturi trga pogonskih goriv med državami članicami EU.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- Oil bulletin.
- Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov (Ur.l. RS, št. 76/12).

- Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2011.

15. november 2013
Matevž Pušnik, Institut Jožef Stefan