[EN19]
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije
Objave: [ 2013 2012 2009 2008 ]
Kazalec proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prikazuje proizvodnjo električne energije iz vetrne, solarne, geotermalne in vodne energije ter z uporabo biomase. Proizvodnja električne energije iz biomase zajema proizvodnjo iz lesa in lesnih odpadkov, obnovljivih odpadkov (lužnica, slama, itd.), komunalnih trdnih odpadkov, bioplina (odlagališčni plin, plin čistilnih naprav, ostali bioplini) in tekočih biogoriv.
Slika EN19-1: Gibanje indeksa bruto rabe električne energije, proizvodnje električne energije iz OVE, deleža električne energije iz OVE ter cilj leta 2010 glede na delež leta 2000

Vir: Institut Jožef Stefan, 2013; Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika EN19-2: Proizvodnja električne energije iz OVE v obdobju 2000-2012 po virih

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika EN19-3: Pričakovana dodatna proizvodnja električne energije v novih enotah iz OVE

Vir: Inštitut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost, 2013.


Slika EN19-6: Delež leta 2011 in ciljni delež leta 2010 proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije za EU-27

Vir: Evropski statistični urad, 2013.


Slika EN19-7: Povprečna letna rast proizvodnje električne energije po virih in skupaj ter povprečna letna rast bruto rabe električne energije v EU-27

Vir: Evropski statistični urad, 2013.


- 33,6 % delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije za leto 2010;

- 39,3 % delež električne energije iz OVE ob upoštevanju normalizirane proizvodnje v HE leta 2020 kot sektorski cilj pri doseganju 25 % delež OVE v bruto rabi končne energije za leto 2020.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov ter onesnaževal zunanjega zraka. Seveda med viri obstajajo razlike glede vpliva na okolje. Poraba lesne biomase povzroča podobne izpuste NOx kot poraba zemeljskega plina, če se jo porablja v starih kotlih pa tudi velike izpuste hlapnih organskih snovi (VOC) in prašnih delcev. Poleg tega ima preveliko izkoriščanje lesne biomase lahko velik vpliv na biotsko raznovrstnost ali industrijske panoge, ki uporabljajo les kot surovino. Velike hidroelektrarne imajo velik vpliv na pokrajino in predstavljajo motnjo za ekosistem ter hidrologijo. Proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin itd. S skrbnim načrtovanjem rabe obnovljivih virov je možno te negativne vplive zmanjšati na minimum.

Za okolju prijaznejšo proizvodnjo električne energije je potrebno povečati proizvodnjo iz OVE, in sicer hitreje kot raste skupna proizvodnja električne energije. Zato se v okviru kazalca spremlja zlasti delež električne energije iz OVE.

Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije in s tem k pokrivanju potreb po električni energiji. Leta 2011 je njihov delež v bruto rabi električne energije znašal 26,2 %. Glede na predhodno leto se je zmanjšal za 7 odstotnih točk, glede na leto 2000 pa je bil nižji za 6 odstotnih točk. Od ciljnega deleža za leto 2010 je bil nižji za dobrih 7 odstotnih točk. Na delež vplivata proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov ter bruto raba električne energije.

Proizvodnja električne energije iz OVE je leta 2011 znašala 3.877 GWh. Glede na leto prej se je močno zmanjšala, in sicer za 18 %. Največ električne energije iz obnovljivih virov energije je v Sloveniji proizvedeno v hidroelektrarnah. Leta 2011 je njihov delež znašal 91,8 %. Sledila je proizvodnja električne energije iz bioplina s 3,3 %, 3,2 % je prispevala proizvodnja iz lesa in druge trdne biomase, proizvodnja iz sončne energije pa je predstavljala 1,7 %. Proizvodnja v hidroelektrarnah se letno močno spreminja, saj je odvisna od hidroloških razmer. Dejanska moč hidroelektrarn se je v obdobju 2000-2011 povečala za 25 %, število obratovalnih ur pri polni zmogljivosti pa je v tem obdobju nihalo med najnižjo vrednostjo 3.040 ur leta 2003 in najvišjo vrednosti 4.058 ur leta 2000. Leta 2010 je znašalo 4.201, leta 2011 pa se je zmanjšalo na 3.317. Proizvodnja iz bioplina, kjer so zajeti odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini, se je v obdobju 2000-2011 povečala za 972 %. Zlasti je rast posledica hitrega razvoja proizvodnje električne energije iz ostalih bioplinov, kjer prevladuje kmetijstvo, kar lahko pripišemo delovanju sistema zagotovljenih odkupnih cen. Pri proizvodnji električne energije iz lesne biomase se pozna uvedba sosežiga v termoelektrarni toplarni Ljubljana leta 2008. V tem letu so les dodajali tudi v termoelektrarnah Šoštanj in Trbovlje. Pred tem letom se je biomasa za proizvodnjo električne energije uporabljala le v enotah soproizvodnje električne energije in toplote v industriji. Z letom 2007 se je v Sloveniji začel razvijata proizvodnja električne energije iz sončne energije. V letu 2011 se je proizvodnja povečala za 411 %. Tudi razvoj na tem področju lahko pripišemo sistemu zagotovljenih odkupnih cen. Delež električne energije iz hidroenergije je leta 2000 znašal 98,2 %, sledila je proizvodnja iz lesa z 1,5 %. Preostanek je bil poizveden iz bioplina.

Bruto raba električne energije je bila leta 2011 za 3,2 % višja kot leto prej in je dosegla skoraj enako raven kot leta 2008. Najvišja vrednost v obdobju 2000-2011 je bila dosežena leta 2007 s 15.721 GWh (glej kazalec EN12 Raba električne energije).

Do leta 2020 se pričakuje porast proizvodnje električne energije iz OVE na 6.024 GWh po referenčnem scenariju predloga Nacionalnega energetskega programa ter 6.344 GWh po intenzivnem scenariju. V referenčnem scenariju je daleč največji prirast predviden v proizvodnji električne energije iz hidroenergije, sledi prirast proizvodnje iz bioplina, vetra ter sončne energije in lesa. V intenzivnem scenariju se glede na referenčni scenarij poveča prirast iz sončne energije, ki sledi hidroenergiji, minimalno pa se poveča prirast tudi pri vetrni energiji.

Med ukrepi za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE je najpomembnejši sistem zagotovljenih odkupnih cen, ki je bil prenovljen leta 2009. Urejata ga Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ter Energetski zakon. Sistem deluje enako kot pri soproizvodnji električne energije in toplote. Investicije v nove zmogljivosti spodbuja tudi Eko sklad preko ugodnih kreditov. Velike hidroelektrarne v sistem niso vključene.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 je leta 2010 predstavljala 19,9 %, kar je 1,7 odstotn2 točko več kot leto prej. Glede na leto 2000 je delež večji za 6,3 odstotne točke. Cilj za leto 2010 ima določen EU-25 in sicer v višini 21,0 %. Delež električne energije iz OVE v EU-25 je leta 2010 znašal 19,7 %, kar je 1,3 odstotne točke manj od cilja. Podobno velja tudi za EU-15, kjer je delež leta 2010 znašal 20,9 %, cilj za 2010 pa znaša 22,1 %. Med državami članicami so cilj leta 2010 dosegle Belgija, Češka republika, Danska, Estonija, Nemčija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Portugalska ter Španija. Zanimivo je, da nobena od držav, kjer proizvodnja električne energije iz hidroenergije predstavlja več kot ¾ proizvodnje iz OVE cilja za leto 2010 ni dosegla. V EU-27 se je v obdobju 2005-2010 absolutno najbolj povečala proizvodnja električne energije iz vetrne energije, sledi hidroenergija, na tretjem in četrtem mestu pa sta les in ostala biogoriva ter sončna energija. V Sloveniji se je v tem obdobju daleč največ povečala proizvodnja v hidroelektrarnah, ki je prispevala 90 % k porastu proizvodnje električne energije iz OVE.

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04) in predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov.
Izvorna baza podatkov:
- Skupni vprašalnik - EUROSTAT (do 2002) ter EUROSTAT > Environment and energy.
- Spletna aplikacija SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Obnovljivi viri in odpadki.
- EurObserv'ER.
Skrbnik podatkov: Statistični urad republike Slovenije - Jože Zalar in EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.11.2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o proizvodnji električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA.
Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 2002 je bil vir informacij vprašalnik EUROSTAT, od leta 2002 pa uradna statistika SURS-a. Za kazalec so bili za obdobje po letu 2002 uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, ki jih zbira statistični urad RS. Podatek pred letom 2002 je bil pridobljen v vprašalniku za EUROSTAT. Zbrani so bili podatki o proizvodnji za hidroelektrarne, les in lesne odpadke ter bioplin. Podatek za proizvodnjo električne energije iz sončne energije je bil pridobljen za leta 2004 do 2007 v EurObserv'ER barometrih. Podatki za EU-27 so bili pridobljeni za obdobje 2000-2008 v spletni bazi EUROSTAT.
Metodologija obdelave podatkov:
Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let)^–1] x 100.
Za izračun deleža električne energije iz OVE, se proizvodnjo električne energije iz OVE deli z bruto domačo rabo električne energije, ki je izračunana kot vsota bruto (na generatorju) domače proizvodnje električne energije iz vseh goriv ter neto uvoza (uvoz električne energije minus izvoz).
Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije je izračunan kot količnik proizvodnje električne energije iz OVE (hidroenergija 5510-100100, vetrna energija 5520-100100, sončna energija 5534-100100, geotermalna energija 6000-107002, biomasa 6000-107011) in bruto rabe električne energije (bruto proizvodnja električne energije plus uvoz minus izvoz).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 (NMS-10) zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 zajema EU-15 in EU-10. EU-27 zajema EU-25 ter Bolgarijo in Romunijo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki SURS ne vsebujejo vseh obnovljivih virov (sončna energija).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2012. Renewable electricity consumption (CSI 031/ENER 030).
- Urbančič, et. al, 2011, NEP 2011 - Dolgoročne energetske bilance NEP do leta 2030 – REZULTATI.
- Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS št. 32/06, 98/07, 62/08, 53/09).

15. november 2012
Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan.