[EN01]
Izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora
Objave: [ 2014 2015 2013 2012 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste po Kjotskem protokolu v obdobju 2008-2012 ter ciljne izpuste za leto 2020 po odločbi 406/2009 Evropske komisije.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah[1]. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi izgorevanja goriv, so pa z energijo povezani in sicer t.i. ubežne emisije, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju dimnih plinov iz termoelektrarn.



[1]Sektorji 1.A.1 Oskrba z energijo, 1.A.2 Industrija in gradbeništvo, 1.A.3 Promet in 1.A.4 Druga področja iz evidenc emisij toplogrednih plinov po klasifikaciji CRF (splošni poročevalski format).

Slika EN1-1: Gibanje izpustov TGP iz energetskih virov, bruto domačega proizvoda ter oskrbe z energijo v obdobju 2000-2012

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Statistični urad, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014


Slika EN1-2: Izpusti leta 2013 v Sloveniji iz rabe energije po sektorjih in iz ne-energetskih virov

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014.


Slika EN1-3: Sprememba izpustov zaradi rabe energije po sektorjih v obdobju 1986-2012

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014.


Slika EN1-4: Izpusti v obdobju 2005-2012, razdeljeni na izpuste zavezancev EU-ETS ter vire, ki niso vključeni v EU-ETS, po sektorjih

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014.


-8 % nižji izpusti TGP glede na izhodiščne izpuste (CO2, N2O, CH4 leta 1986 in F-plini leta 1995) v obdobju 2008-2012;

- z uporabljeno dovoljeno kvoto zaradi povečanja ponorov, ki znaša 1.320 kt CO2, dejanski povprečni izpusti obdobja 2008-2012 ne smejo preseči 20.046 kt CO2 ekv;

- z določitvijo količine podeljenih pravic do izpustov TGP v okviru sistema trgovanja s pravicami do izpustov TGP v EU so bili izpusti virov, ki so v ta sistem vključeni, v obdobju 2008-2012 omejeni na 8.299 kt CO2 ekv letno, če bi bile podeljene vse pravice za nove vstope. Dejanske podeljene pravice so znašale 8.222 kt CO2 ekv. Iz tega sledi, da povprečni letni izpusti preostalih virov v kjotskem obdobju niso smeli presegati 11.824 kt CO2 ekv.

- V okviru trenutno veljavnega cilja EU kot celote za leto 2020, ki določa zmanjšanje izpustov TGP za 20 % glede na leto 1990, Slovenija ne sme povečati izpustov virov, ki niso vključeni v EU-ETS, za več kot 4 % do leta 2020 glede na leto 2005. Z izvedbenimi akti po odločbi 406/2009/EU so bile določene absolutne vrednosti za posamezne države članice v obdobju 2013-2020. Ciljna vrednost za leto 2013 znaša 11.937 kt CO2 ekv, za leto 2020 pa 12.117 kt CO2 ekv, cilji za vmesna leta sledijo linearnemu povečevanju med tema letoma.

Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov. Leta 2012 je prispevala 82,4 % vseh izpustov v Sloveniji. V obdobju 1986-1992 so se izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora zmanjševali, temu je sledilo, če zanemarimo zmanjšanje po vrhu sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma, dolgo obdobje naraščanja. Posledica tega je bila, da so bili izpusti leta 2008 za 9,4 % višji kot leta 1986. Leta 2009 so se občutno zmanjšali, kar lahko v daleč največji meri pripišemo gospodarski krizi, saj so se zlasti zmanjšali izpusti iz prometa ter predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. Minimalna rast izpustov je bila zabeležena v letih 2010 in 2011, leta 2012 pa so se izpusti zmanjšali na 15.580 kt CO2 ekv. Glede na leto 1986 so bili leta 2012 izpusti nižji za 3,2 %, glede na leto prej pa prav tako za 3,2 %. Zanimiva je primerjava gibanja izpustov TGP iz energetskih virov z gibanjem bruto domačega proizvoda in oskrbe z energijo, ki pokaže ali je bil dosežen razklop rasti BDP-ja in izpustov ter kaj je vplivalo na razklop. Analiza je pokazala, da je bil razklop dosežen, zlasti se je to dogajalo v obdobju 2001-2007 kot posledica strukturnih sprememb ter učinkovitejše rabe energije. Zmanjšanje deleža fosilnih virov energije je na izpuste pomembneje vplivalo po letu 2009 (primerjava oskrbe z energijo in izpustov). Izpusti iz neenergetskih virov so se v obdobju 1986-2012 zmanjšali za 18,8 %, pri čemer so se v letu 2012 zmanjšali za 1,1 %. Skupni izpusti so se leta 2012 zmanjšali za 2,8 % in so znašali 18.911 kt CO2 ekv, kar je najmanj po letu 2000.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora je imel leta 2012 največji delež CO2 (96%), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH4 je predstavljal 3 %, glavni vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi. N2O je prispeval 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986-2012 zmanjšali za 2,0 %, izpusti CH4 za 30,8 %, izpusti N2O pa za 12,3 %.

Največji vir izpustov energetskega izvora je proizvodnja električne energije in toplote z 41 % leta 2012. Drugi zelo velik vir je promet s 37 %, delež katerega se povečuje. Gospodinjstva in storitveni sektor skupaj prispevajo 11 % ter industrija prav tako 11 %.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so bili izpusti leta 2012 za 185,0 % višji kot leta 1986. Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU). V obdobju 2000-2008 je raba energije v prometu naraščala, zlasti izrazito med letoma 2005 in 2008. Leta 2008 so bili izpusti kar za 204,0 % višji kot leta 1986. Leta 2009 so se izpusti močno znižali, znižanje pa se je nadaljevalo tudi leta 2010. Leta 2011 in 2012 so se izpusti zopet povečali, zlasti izrazito leta 2011. Po letu 2004 je gibanje izpustov v veliki meri krojil tranzitni promet skozi Slovenijo, povečanje katerega se je, kot posledica povečanja tranzitnih tokov, zlasti ob širitvah EU, zaradi nižjih cen goriv glede na okoliške države neposredno odrazilo na višjih količinah prodanih pogonskih goriv v državi. Ob tem je potrebno poudariti, da tranzitni promet ni edini krivec za višje izpuste, saj Slovenija v prometu ni izvajala ukrepov, ki so bili navedeni v operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (MKO, 2012). Zmanjšanje izpustov leta 2009 je posledica gospodarske krize in tudi višjih cen pogonskih goriv v Sloveniji glede na ostale države. Leta 2010 so bile cene goriv prav tako višje kot v sosednjih državah, leta 2011 pa se je cenovno razmerje zopet spremenilo v korist Slovenije.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so bili leta 2012 za 11,3 % nižji kot leta 1986 zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn, zamenjave tekočih in trdnih goriv s plinastimi ter tudi sosežiga lesne biomase, v zadnjih letih pa tudi zaostrenih razmer na trgu električne energije. Glede na leto 2011 so se emisije zmanjšale za 4,2 %. Večjega prestrukturiranja dejavnosti oskrbe z električno energijo ni bilo.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2012 najbolj zmanjšali, za 62,8 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih in zamenjave goriv: znižanje porabe tekočih in trdnih goriv ter rast porabe plinastih, in gospodarske krize, ki je vplivala na rabo energije po letu 2008. V obdobju 1986-2008 so se izpusti zmanjšali za 47,7 %, leta 2012 pa so bili glede na leto 2008 nižji za 29,0 %. Rast izpustov v letih 2003-2006 je bila posledica večje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob nespremenjeni strukturi gospodarstva – velik delež energetsko intenzivnih panog (proizvodnja cementa in apna, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, papirna industrija, itd.) ter vzpona gradbeništva. Zmanjšanje izpustov leta 2007 je posledica strukturnih sprememb v industriji (zmanjšanje deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti), izrazitega zmanjšanja intenzivnosti rabe energije ter tudi rasti rabe električne energije. V zadnji četrtini leta 2008 se je pričel čutiti vpliv gospodarske krize, zaradi česar je bila poraba energije v industriji leta 2008 nižja kot leto prej. Gospodarska kriza se je nadaljevala in vplivala na slabše poslovanje podjetij in s tem nižje izpuste v letih 2009 - 2012.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so se v letu 2012 izpusti znižali za 12,0 %, kar je predvsem posledica občutnega zmanjšanja rabe kurilnega olja. Izpusti iz tega sektorja se z občasnimi prekinitvami zmanjšujejo od leta 1999, zlasti intenzivno po letu 2010, ko raba kurilnega olja hitro pada. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: izboljšanje izolacije stavb in zamenjav stavbnega pohištva, zamenjava goriv, sprememba obnašanja itd.. Glede na leto 1986, so bili izpusti leta 2012 nižji za 27,9 %, glede na leto 1999 pa celo za 48,7 %.

Ministrstvo pristojno za okolje je za dosego Kjotskega cilja leta 2004 pripravilo prvi Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Rast izpustov se do leta 2008 ni ustavila. Analiza izvajanja operativnega programa je pokazala, da je bilo izvajanje ukrepov nezadovoljivo in zato je bil leta 2009 sprejet nov Operativni program, ki je vseboval pregled ukrepov z jasnimi pristojnostmi po ministrstvih in roke za izvedbo ukrepov ter tudi nabor kazalcev po ukrepih, kar je omogočalo enostavnejše spremljanje izvajanja. Spremljanje izvajanja programa je bilo v letih 2010-2012 v pristojnosti službe vlade za podnebne spremembe, ki je pripravila tri poročila. Leta 2012 je bila služba ukinjena njene naloge pa je prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V zadnjem poročilu, ki analizira izvajanje v letu 2011 je prevladovala ocena delno zadovoljivo izvajanje ukrepov (15), nezadovoljivo oceno pa so prejeli štirje ukrepi med 24. Glede na predhodno poročilo se je za ena zmanjšalo število ukrepov, ki se izvaja zadovoljivo, in prav tako za ena povečalo število ukrepov, ki se izvajajo nezadovoljivo. Največ nezadovoljivo izvajanih ukrepov je na področju prometa (MKO, 2012). V osnutku Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 je bila narejena analiza izvajanja ukrepov prejšnjega operativnega programa še za leto 2012. Ugotovljeno je bilo, da se je pet ukrepov izvajalo zadovoljivo, štirje pa nezadovoljivo, ostali so se izvajali delno zadovoljivo. Osnutek vsebuje tudi finančno analizo ukrepov, ki je pokazala, da bi pri nekaterih ukrepih z bolj pametnim financiranjem (večji finančni vzvod) lahko dosegli mnogo večje učinke. Še ena zanimiva ugotovitev analize pa je, da je obseg subvencij tekočim in trdnim fosilnim gorivom (npr. vračilo trošarin pri tekočih pogonskih gorivih)  presegel obseg subvencij za zmanjšanje izpustov TGP (MKO, 2014).

Na zmanjšanje izpustov TGP močno vpliva sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP, ki ga je EU uvedla leta 2005 na podlagi Direktive 2003/87/ES. Trgovanje samo neposredno ne omogoča zmanjševanja izpustov, omogoča pa udeležencem, da ga dosežejo na stroškovno najugodnejši način. Eden od elementov sistema v obdobju 2005-2012 je bil podelitev brezplačnih pravic z državnimi načrti razdelitve emisijskih kuponov, kjer z določanjem višine podeljenih kuponov, države članice, zavezance EU-ETS spodbujajo k izvedbi ukrepov zmanjšanja izpustov TGP. Pri doseganju Kjotskega cilja se je v izpustih upoštevala količina podeljenih kuponov v obdobju 2008-2012, torej so bili izpusti zavezancev EU-ETS v Sloveniji omejeni na največ 8.299 kt CO2, ob upoštevanju predvidenih pravic za nove vstope (MOP, 2007). Dejansko je bilo v obdobju podeljenih pravic za izpuste v višini 8.226 kt CO2 ekv. Če so zavezanci izpustili več, se je to štelo v emisijsko bilanco države, v kateri so bili dodatni kuponi kupljeni. Iz tega se lahko izračuna Kjotski cilj za vire, ki niso bili vključeni v EU-ETS, ki znaša 11.824 kt CO2 ekv. Slovenija je z uvedbo sistema EU-ETS na doseganje kjotskega cilja lahko vplivala samo z izvajanjem ukrepov, ki so vplivali na izpuste virov, ki niso vključeni v EU-ETS.

Po letu 2012 je obseg pravic v sistemu EU-ETS določen na nivoju EU. Celoten obseg pravic se do leta 2020 zmanjšuje z letno stopnjo 1,74 %. Del pravic so stacionarni viri dobili brezplačno, del pa jih bodo morali kupiti na avkcijah. Delež pravic, ki jih bodo morali viri kupiti na avkcijah, je odvisen od tega ali je vir iz panoge, ki je izpostavljena puščanju ogljika (»carbon leakage«) ter ali je vir industrijski ali spada v transformacije. Termoelektrarne niso dobile brezplačnih pravic z nekaterimi izjemami, industrijski viri pa so dobili določen delež brezplačnih pravic, obseg katerih se z leti zmanjšuje, pri čemer so bile panoge, ki so izpostavljene puščanju ogljika upravičene do večjega deleža brezplačnih pravic. EU-ETS deluje na principu, da mora zavezanec konec leta predložiti pravice, ki odgovarjajo količini izpustov v tem letu. (Evropska komisija, 2014).

Leta 2012 so izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS, znašali 11.300 kt CO2 ekv. Energetski viri so prispevali 75 %, daleč najpomembnejši sektor pa je promet, ki je prispeval kar 51 % izpustov. V obdobju 2008-2012 so povprečni letni izpusti znašali 11.576 kt CO2  ekv, kar je 248 kt CO2 ekv manj od cilja. Iz tega sledi, da je Slovenija dosegla Kjotski cilj.

Z letom 2012 se zgodba o zmanjševanju izpustov TGP ne bo zaključila, ampak se bo okrepila, saj je EU za leto 2020 že sprejela ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 1990. Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je razdeljen na 21 % zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009). Za Slovenijo je cilj po odločbi manj kot 4-odstotno povečanje izpustov preostalih virov glede na leto 2005 (EU, 2009). Ta cilj je bil z izvedbenimi odločbami preveden v absolutne cilje za obdobje 2013-2020. Leta 2013 izpusti virov neETS v Sloveniji ne bodo smeli presegati 11.937 kt CO2 ekv, leta 2020 pa 12.117 kt CO2 ekv, cilji v vmesnih letih pa sledijo linearni interpolaciji med tema letoma. V letu 2011 je Evropska komisija objavila načrt za doseganje nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050, kar pomeni, da se bodo izpusti do tega leta znižali za 80-95 % v EU kot celoti (Evropska komisija, 2011). Trenutno poteka oblikovanje EU ciljev za leto 2030. V predlogu paketa je cilj, da EU do leta 2030 izpuste TGP v neETS zmanjša za 30 % glede na leto 2005, izpuste virov v ETS pa za 43 %.

Izpusti iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS, so bili leta 2012 v Sloveniji za 5,3 % nižji od ciljne vrednosti za leto 2013.

Podatki za Slovenijo in EU:

Cilji povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in predpisih podnebno-energetskega svežnja (Odločba 406/2009, Direktiva 2009/29/ES).

Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih TGP, ki so bili  poslani UNFCCC in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC - UN Framework Convention on Climate Change data / ) (ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj).

Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron.

Datum zajema podatkov: 25.4.2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).

Izpusti zaradi rabe energije (CRF 1) vključujejo izpuste iz zgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na izpuste iz proizvodnje električne energije in toplote - transformacije (CRF 1.A.1), izpuste iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3) in izpuste iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne izpuste iz trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv (rudniki) oz. prenosu in razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv. Transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote v tekstu poleg izpustov iz transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B).

Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, ter izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov, izpuste iz kmetijstva (CRF 4), kjer so zajeti izpusti iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz odpadkov (CRF 6), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov, sežigalnic odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami, in izpuste iz rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3).

Izpusti virov vključenih v EU-ETS so pridobljeni na ARSO, in sicer so uporabljene vrednosti z oznako preverjene emisije. Izpusti virov neETS so izračunani kot razlika med celotnimi izpusti v Sloveniji in izpusti virov vključenih v EU-ETS.

Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310, SF6 = 23900, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). V izpustih CO2 izpusti iz zgorevanja lesne biomase niso vključeni. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. V letu 2003 je bila zanesljivost podatkov o aktivnostih in emisijskih faktorjev za sektor Transformacije izboljšana zaradi uporabe nacionalnih emisijskih faktorjev in izboljšave postopkov določitve količine porabljenega goriva.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- ARSO, 2014. National inventory report 2012 (povezava: http://cdr.eionet.europa.eu/si/un/colrftjsw/envu0ztvw/index_html?&page=2).

- Državni zbor RS, 2002. Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP).

- Evropska Komisija, 2007. Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu - Energetska politika za Evropo (COM(2007)1).

- Evropska Komisija, 2011. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij - Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)112).

- Evropska komisija, 2014. 2030 framework for climate and energy policies.

- EU, 2009. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

- EU, 2009a. Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

- MOP, 2004. Državni načrt razdelitve pravic emitirati toplogredne pline za obdobje 2005 do 2007.

- MOP, 2006. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.

- MOP, 2007. Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012.

- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP -01).

- MKO, 2014. Osnutek Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020

- SURS, 2014. Statistični podatki pridobljeni preko sistema SI-STAT

28. april 2014
Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan