[EN29]
Energetska učinkovitost in raba energije v industriji (kazalec združen v nov kazalec, EN32)
Objave: [ 2013 ]
Kazalec prikazuje razdelitev rabe energije v industriji po panogah kemična industrija, proizvodnja kovin, proizvodnja mineralnih nekovinskih izdelkov, papirna industrija, proizvodnja strojev in naprav, živilska in tobačna industrija, tekstilna industrija, lesna industrija, proizvodnja vozil in plovil, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo. Dodatno kazalec prikazuje gibanje energetske učinkovitosti v industriji, ki je ocenjena z indeksom ODEX.
Energetska učinkovitost vpliva na rabo energijo. Povečanje energetske učinkovitosti vpliva ob enaki aktivnosti na zmanjšanje rabe energije.
Slika EN29-1: Rabe končne energije po panogah v letih 2008-2012

Vir: SURS, EUROSTAT, IJS-CEU, 2013


Slika EN29-2: Gibanje indeksa energetske intenzivnosti za celotno industrijo ter panoge, ki porabijo največ energije

Vir: IJS-CEU, 2013


Slika EN29-3: Letni indeks industrijske proizvodnje po panogah

Vir: SURS, 2013


  • Povečanje učinkovitosti rabe energije v industriji mora biti tako, da omogoča doseganje naslednjih ciljev:
  • 9 % prihranek rabe končne energije do leta 2016 (na doseganje tega cilja ima vpliv manjši del industrije, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov – EU-ETS);
  • 25 % delež obnovljivih virov energije v  bruto rabi končne energije do leta 2020
  • izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020.

V industriji se v Sloveniji največ energije porabi pri proizvodnji kovin. Leta 2012 je delež v celotni rabi energije v industriji znašal 25 %. Dodatno lahko sektor razdelimo na proizvodnjo jekla in proizvodnjo neželeznih kovin. Na vsako proizvodnjo odpade polovica rabe energije sektorja. Po rabi energije leta 2012 sledita proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (cement, apno, itd.) in papirna industrija, vsaka s 14 % deležem v skupni rabi energije v industriji. Višji delež od 10 % v rabi energije imata še kemična industrija in proizvodnja strojev in naprav, vsaka z 12 % deležem. Naštete panoge skupaj so leta 2012 predstavljale 77 % v rabi energije v industriji. Ostale panoge so živilska industrija, tekstilna industrija, proizvodnja prevoznih sredstev, lesna industrija, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo.

Učinkovitost rabe energije v industriji se je v obdobju 2008-2012 izboljšala, kar pomeni, da se je raba energije na enoto industrijske proizvodnje zmanjšala. Vendar je bil trend zelo razgiban. Leta 2009 se je učinkovitost zmanjšala, kar lahko pripišemo gospodarski krizi, ki je povzročila upad industrijske proizvodnje. Proizvodne naprave imajo namreč pri polni obremenitvi boljše izkoristke. Od leta 2009 naprej se zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in s tem naraščanja industrijske proizvodnje, strukturnih sprememb ter izboljšanja učinkovitosti procesov, učinkovitost zopet povečuje. Intenzivnost rabe energije v industriji je bila leta 2012 za 4 % nižja kot leta 2008.

Analiza gibanja intenzivnosti rabe energije po glavnih panogah, glede na rabo energije, pokaže zelo raznolike trende. Najbolj razgiban trend je opazen pri proizvodnji jekla in proizvodnji neželeznih kovin. Pri proizvodnji kovin se je intenzivnost leta 2009 močno povečala, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje jekla zaradi gospodarske krize. Sledilo je zmanjševanje intenzivnosti zaradi gospodarskega okrevanja, leta 2012 pa se je intenzivnost zopet povečala, pri čemer je bila proizvodnja jekla na zelo podobnem nivoju kot leto prej. Trend pri neželeznih kovinah je bil v času gospodarske krize ravno obraten, kot pri jeklu, kar je posledica zmanjšanja proizvodnje primarnega aluminija, ki je energetsko zelo intenziven proces. S povečanjem proizvodnje leta 2011 se je intenzivnost proizvodnje neželeznih kovin povečala, trend pa se je nadaljeval tudi leta 2012. Na intenzivnost rabe energije pri proizvodnji neželeznih mineralnih izdelkov močno vpliva kriza v gradbeništvu. Dno proizvodnje cementa je bil dosežen leta 2011, kar sovpada z maksimalno intenzivnostjo rabe energije v tej panogi. V kemični industriji je potek intenzivnosti skladen s potekom gospodarske krize, v proizvodnji strojev in naprav pa je edino povečanje intenzivnosti opaziti leta 2010, kar je posledica strukturnih dejavnikov, v ostalih letih pa je le-ta nižja kot leta 2008.

Izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji je v njenem interesu, saj se s tem povečuje njena konkurenčnost na svetovnem trgu. Hkrati jo k temu spodbujajo tudi ukrepi države, ki pa so v tem sektorju zelo omejeni. Najobsežnejši inštrument je trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (EU-ETS), ki neposredno vpliva na emisije toplogrednih plinov. Podoben učinek ima tudi okoljska dajatev na emisije CO2, ki vpliva na tiste, ki niso vključeni v EU-ETS. Spodbude za proizvodnjo električne energije in toplote predstavljajo pomemben ukrep za izboljšanje učinkovitosti rabe energije. Spodbujajo se tudi energetski pregledi, ki bodo postali obvezni za večja podjetja, okrepiti pa bi bilo potrebno sistem spodbud tudi za ostale ukrepe v industriji (mala in srednja podjetja – ukrepi učinkovitejše rabe energije, demonstracijski projekti, zeleni energetski izdelki za trg). Spodbujanje ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v industriji je država z uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih prenesla tudi na velike zavezance – dobavitelje energije.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016, direktivi (2009/28/ES) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter podnebno-energetskem svežnju.
Izvorna baza podatkov: EUROSTAT in SURS (raba energije), SURS (indeksi industrijske proizvodnje) in sektorski podatki o proizvodnji klinkerja (ARSO), jekla ter papirja (cehovski združenji).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS, EUROSTAT, IJS-CEU.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2.11.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o rabi energije v industriji po panogah so pridobljeni iz spletne aplikacije EUROSTAT, saj v spletni aplikaciji SURS manjka raba nekaterih vrst odpadkov, poleg tega pa je delitev narejena na podlagi panog v NACE klasifikaciji. Za definicijo panog je uporabljena EUROSTAT/OECD klasifikacija: Kemikalije (NACE 2 20, 21), Jeklo (24.1, 24.2, 24.3, 24.51, 24.25), Ostale neželezne kovine (24.4, 24.53, 54.54), Nekovinski mineralni izd. (23), Papir (17, 18), Živila (10, 11, 12), Tekstil (13, 14, 15), Stroji in naprave (25, 26, 27, 28), Prevozna sredstva (29, 30), Les (16), Ostala industrija (22, 31, 32), Prid. rud in kamnin (07, 08, 9.9), Gradbeništvo (41, 42, 43).
V kazalcu so uporabljeni podatki za obdobje 2008-2012, ker so ti podatki na voljo v SURS spletni aplikaciji. SURS podatki so bili namreč uporabljeni za primerjavjo.
Podatki o indeksu industrijske proizvodnje so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SURS. Uporabljeni so bili mesečni indeksi, letni so bili izračuni s povprečenjem mesečnih.
Za izračun indeksa intenzivnosti rabe energije so potrebni tudi podatki o letni proizvodnji jekla, cementa ter papirja. Podatki o proizvodnji jekla in papirja so bili pridobljeni v cehovskih združenjih, namesto podatkov o proizvodnji cementa pa je bil uporabljen podatek o proizvodnji klinkerja, ki je vmesni produkt pri proizvodnji cementa, za katerega se porabi daleč največji delež energije. Cement se iz klinkerja pridobi z mešanjem z gipsom in dodatki. Podatek o proizvodnji klinkerja je bil pridobljen iz podatkov sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih panog v skupni rabi energije v industriji je bila skupna raba energije v industriji imenovalec, števec pa je bila raba energije po panogah.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko).
Učinkovitost rabe energije je ocenjena z uporabo kazalca ODEX, ki je bil razvit v okviru evropskega projekta ODYSSEE-MURE. Kazalec združuje gibanje intenzivnosti za različne industrijske panoge ter dodatno za intenzivnejše energetske procese – proizvodnja jekla, cementa in papirja. Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti rabe energije za posamezne panoge in procese, agregiran pa je z uporabo deleža v skupni rabi energije v industriji. Podrobnejša razlaga je dostopna na spletni strani http://www.indicators.odyssee-mure.eu/odex-indicators-database-definition.pdf.
Bazno leto za kazalec je leto 2008. To pomeni, da je v kazalcu izračunano izboljšanje energetske učinkovitosti glede na leto 2008.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec omogoča enostavno spremljanje učinkovitosti rabe energije v gospodinjstvih. Metodologija izračuna izboljšanja učinkovitosti pa ima tudi svoje omejitve. Ena je, da je lahko izboljšanje učinkovitosti posledica strukturnih sprememb – sprememb v strukturi industrijske proizvodnje tako med panogami kot znotraj panog.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. EEA, 2013. Progress on energy efficiency in Europe (ENER 037). Dostopno prek: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/progress-on-energy-efficiency-in-europe/assessment)
  2. ODYSSEE, 2010. Definition of ODEX indicators in ODYSSEE data base. Dostopno prek:  http://www.indicators.odyssee-mure.eu/odex-indicators-database-definition.pdf
  3. Vlada RS, 2009. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Uradni list RS, št. 114/09, 22/10 - EZ-D, 57/11 in 17/14 - EZ-1).  Dostopno prek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5406
26. marec 2014
Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan