[GZ03]
Lesna zaloga s prirastkom in posekom
Objave: [ 2014 2011 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje stanje gozdov z vidika lesne zaloge, prirastka in poseka, ki odražajo gospodarjenje z gozdovi. Podatki o lesni zalogi in prirastku so prikazani za obdobje 1947–2010 in posek za obdobje 1991–2013.

Definicije za obravnavane podkazalce so po FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN) naslednje:

Lesna zaloga (Growing stock): Prostornina živih dreves s skorjo in premerom večjim kot X cm v prsni višini (ali nad nepravilnostmi oblike debla). Vključuje deblo nad tlemi ali višino panja do vrha oz. minimalnega premera Y cm in lahko vključuje veje do minimalnega premera W cm. V Sloveniji je merski prag (X) 10 centimetrov, torej so v lesno zalogo vključena vsa drevesa, ki so debelejša od tega mejnega premera. Minimalni premer (Y) znaša 5 centimetrov. Veje v lesno zalogo niso vključene.
Prirastek (Increment): Povprečni letna prostornina prirastka skozi določeno časovno obdobje z merjenim premerom drevesa v prsni višini (ali nad nepravilnostmi oblike debla) in vključuje prirastek dreves, ki so bili posekani v tem časovnem obdobju.
Posek (Fellings): Povprečni letni volumen dreves, živih ali odmrlih z merjenim premerom drevesa (s skorjo), ki so bili posekani v določenem obdobju. Vključuje drevesa ali dele dreves, ki niso bili odstranjeni iz gozda.

Slika GZ3-1: Lesna zaloga

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2014.


Slika GZ3-2: Prirastek

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2014.


Slika GZ3-3: Posek

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2014.


Z zmernim in selektivnim akumuliranjem prirastka povečevati lesno zalogo in prirastek gozdov.

Povečati realizacijo možnega poseka v gozdovih. Načrtovani možni posek v gozdovih naj na ravni Slovenije doseže 75 % prirastka.

Lesna zaloga je bila skozi celotno zgodovino ključni kazalec stanja gozda. Informacija o lesni zalogi je nepogrešljiva za razumevanje dinamike in proizvodne sposobnosti gozdov. Je osnova za razvoj nacionalne politike in strategije trajnostne rabe gozdnih virov.

Skupaj s prirastkom, posekom, površino gozda ter možnim posekom tvori osnovno skupino kazalcev, ki jih uporabljamo za spremljanje razvoja gozdov. Poleg ostalega so nam ti kazalci danes osnova za oceno biomase in ogljika, ki ga vsebuje oziroma veže določen gozd. Ob tem je seveda izjemno pomembna informacija kako se spreminjajo ti kazalci v času.

V Sloveniji lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. To je predvsem posledica načrtnega gospodarjenja z gozdovi, delno pa tudi posledica sprememb v metodologiji ugotavljanja lesne zaloge (okularno ocenjevanje – kontrolno vzorčna metoda).

Delež prirastka slovenskih gozdov se glede na lesno zalogo ohranja na približno isti ravni. Tem trendom sledi tudi določen možni posek, katerega realizacija je bila v preteklem desetletju le okoli 75-odstotna.

Po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2014 znaša lesna zaloga 289 m3/ha, prirastek 7,17 m3/ha, količina poseka pa 3.923.995 m3. V zadnjih 60 letih sta se hektarska lesna zaloga in prirastek povečala za 130 %, medtem ko je posek v tem času nihal med 2 milijonoma m3 (v letu 1991) do skoraj 4 milijon m3 (v letu 2013) kar je predstavljalo med 100 % prirastka v petdesetih letih 20. stoletja do manj kot 40 % v začetku devetdesetih let. Danes znaša posek približno 50 % prirastka. Razlog za tako veliko akumulacijo lesne zaloge v slovenskih gozdovih ter za takšna gibanja prirastka je smotrno gospodarjenje z gozdovi.

Ko govorimo o lesni zalogi, prirastku ali poseku je pomembno navesti tudi strukturo po drevesnih vrstah in tudi širše (iglavci/listavci). Razmerje med iglavci in listavci se spreminja in je v prid iglavcev naraščalo vse do leta 1961, ko je bil delež iglavcev 58 %. Po letu 1961 se je začel delež iglavcev zniževati in v letu 2000 spet padel pod 50 %.

Posek nakazuje na ekonomsko in socialno rabo gozdnih virov v nacionalni ekonomiji in odvisnih lokalnih skupnosti. Pripomore k spremljanju trajnostne rabe gozdnih virov s primerjavo dejanskega odvzema s trajnostnim.

Po študiji FAO Global Forest Resources Assessment imajo slovenski gozdovi v primerjavi s celotno Evropo v letu 2010 precej večjo hektarsko lesno zalogo in prirastek.

Tako kot v Sloveniji so tudi v Evropi (EU-27) zaznavni trendi povečevanja lesne zaloge in prirastka. V letu 1990 je v Evropi znašal posek 378.651.600 m3, v letu 2000 443.649.000 m3. v letu 2005 pa 441.995.300 m3. Rahlo pozitiven trend z nihanji med posameznimi leti je zaznaven v večini evropskih držav, razloga za to sta med drugim tudi povečevanje gozdnih površin in prirastka. Posek je močno pod vplivom trga zato prihaja do večjih odstopanj med posameznimi leti. Razmerje med posekom in prirastkom se ne spreminja in je nizko.

V Sloveniji pričakujemo, da bo razvoj sledil smernicam, zapisanim v Nacionalnem gozdnem programu. Nadaljnje načrtno gospodarjenjem z gozdovi bo omogočilo približevanje optimalni povprečni lesni zalogi, ki znaša 320-330 m3/ha, za njeno doseganje pa bo potrebno še nadalje zmerno in selektivno akumulirati prirastek. Predvidevamo torej, da bo šel razvoj kazalca v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Centralna baza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije, 2014 in Letna poročila ZGS o gozdovih.
Skrbnik podatkov: Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje, Dragan Matijašić, vodja Oddelka za gozdnogospodarsko načrtovanje.
Datum zajema podatkov za kazalec: 21.2.2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Obnova načrtov gozdnogospodarskih enot poteka v desetletnem ciklu. Zaradi načina postopne obnove gozdnogospodarskih načrtov je podatek o ohranjenosti na nivoju Slovenije, ki velja za določeno leto star v povprečju 5 let. Vsako leto se obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov.Tako so med podatki, ki jih prikazujemo npr. v letu 2011 upoštevani načrti s prvim letom veljavnosti 2001 do 2010.
Metodologija obdelave podatkov: Način vodenja evidenc poseka, prav tako kot način pridobivanja informacij o lesni zalogi in prirastku določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10).
Za izračun lesne zaloge in prirastka na nivoju posamezne gozdnogospodarske enote (GGE) se uporabljajo podatki dobljeni na stalnih vzorčnih ploskvah (večji del) in okularne ocene (manjši del). V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni, se zaradi manjšega pomena lesne zaloge, večinoma poslužujemo okularne ocene.
V vseh ostalih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, kjer so ukrepi dovoljeni) obravnavane kazalce ugotavljamo s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev, ki so po površini razporejene v sistematično mrežo z različnimi gostotami (od 200×200 m naprej). Na vsaki ploskvi ugotovimo sestojni tip, ki nam predstavlja osnovo za stratifikacijo. Povprečne vrednosti so izračunane za posamezne 5 cm debelinske stopnje.
Osnova za ugotavljanje prirastka sta dve zaporedni meritvi v obravnavanem obdobju (10 let). Podlaga za evidentiranje poseka so terenski obrazec za vpis drevja za posek, v katerega se vpisuje za posek izbrano drevje po drevesnih vrstah, debelinskih stopnjah, vrstah in vzrokih poseka, spremljanje opravljenih del v zvezi z izdanimi odločbami v upravnem postopku po 17. in 29. členu Zakona o gozdovih ter evidentiranje nedovoljenih posekov. Vsaj v en izvod gozdnogospodarskega načrta GGE se za vsako preteklo leto do konca februarja vpišejo podatki o poseku, in sicer na ravneh odseka (v obrazec E4) ter gospodarskega razreda, oblik lastništva in GGE (v tabelo EVP). Vrednosti za 2007 so nižje zaradi uvedbe novega načina evidenc posekanih dreves.
Za gozdove, v katerih se lesna zaloga in prirastek ugotavljata s stalnimi vzorčnimi ploskvami (velikosti 500 m), se posek in količina neizkoriščenega drevja za celotno ureditveno obdobje skupaj neodvisno ocenita tudi iz podatkov meritev na vzorčnih ploskvah (Veselič, 2005).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Lesna zaloga, prirastek in posek so poleg površine gozda primarni parametri, ki jih gozdarstvo spremlja že skozi celotno obdobje te panoge. V tem času so se seveda metode meritev spreminjale in izboljševale, vseeno pa so podatki toliko zanesljivi, da trende lahko ugotavljamo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Metoda zbiranja se je v obdobju poročanja spremenila (po letu 1998 so predpisane meritve kazalca (lesna zaloga in prirastek) na stalnih vzorčnih ploskvah. Prirastek je možno oceniti šele ob drugi meritvi (torej v večini primerov letu 2008 ob obnovi načrtov GGN GGE). Metoda evidentiranja poseka se v času ni spremenila. Tudi na večjih merilih so podatki povsem zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Global Forest Resources Assessment 2000, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2001.
- Global Forest Resources Assessment 2005, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2006.
- Global Forest Resources Assessment. Main Report. 2010, FAO Forestry paper 163, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 375 s.
- Veselič, Ž., 2005. Illegal logging in Slovenia. Slovenia Forest Service.

21. februar 2014
mag.Rok Pisek, Dragan Matijašić, Zavod za gozdove Slovenije