[ZR12]
Izpusti težkih kovin
Objave: [ 2013 2016 2015 2014 ]
Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov kovin (svinec, kadmij, živo srebro) v zrak v obdobju 1990-2011 v Sloveniji in državah Evropske unije ter gibanje izpustov po kategorijah virov v Sloveniji.
Slika ZR12-1: Gibanje izpustov kovin v Sloveniji

Vir: Airnet, Državne emisijske evidence, Agencija RS za okolje, 2013. 



Slika ZR12-2: Izpusti svinca (Pb) po kategorijah virov v Sloveniji

Vir: Airnet, Državne emisijske evidence, Agencija RS za okolje, 2013. 



Slika ZR12-3: Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji in državah Evropske unije

Vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2013. 



Slika ZR12-4: Izpusti kadmija (Cd) po kategorijah virov v Sloveniji

Vir: Airnet, Državne emisijske evidence, Agencija RS za okolje, 2013. 



Slika ZR12-5: Izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji in državah Evropske unije

Vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2013. 



Slika ZR12-6: Izpusti živega srebra (Hg) po kategorijah virov v Sloveniji

Vir: Airnet, Državne emisijske evidence, Agencija RS za okolje, 2013. 



Slika ZR12-7: Izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji in državah Evropske unije

Vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2013. 



  • zmanjšanje skupnih letnih izpustov kadmija, svinca in živega srebra v zrak pod mejno raven iz leta 1990 (Protokol o težkih kovinah),
  • uporaba ukrepov nadzora nad proizvodnjo in trgovanjem s kovinami. 
Kovine so onesnaževala, ki so obstojna v okoljuinimajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov manjšim koncentracijam kovin lahko izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, potencialno škodljivim koncentracijam. Že izpostavljenost nizkim koncentracijam kovin je lahko vzrok za razvoj rakastih obolenj, za zaostalost v razvoju in poškodbe ledvic ter celo za smrt v primeru izpostavljenosti zelo visokim koncentracijam. Raziskuje se predvsem potencialna vloga kovin pri karcinogenih, imunskih in reproduktivnih učinkih ter učinkih v človekovem razvoju. Kovine niso omejene na določeno geografsko območje in jih ni mogoče učinkovito nadzorovati na lokalni ravni. Lahko se prenašajo po zraku na velike razdalje po celotni zemeljski obli.

Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji so leta 2011 znašali 16.920kg. Glede na leto 1990 so izpusti svinca v Sloveniji upadli za 95 % najbolj na račun vpeljave neosvinčenega bencina. Največji upad izpustov je bil zabeležen leta 1995, ko je prišla v veljavo Direktiva o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva v zvezi z vsebnostjo žvepla, svinca in benzena. Osvinčeno gorivo je bilo umaknjeno iz prodaje julija 2001. Glavne vire izpustov svinca so leta 2011 predstavljali tehnološki procesi. Izpusti svinca v EU-27 so se v obdobju 1990-2011 zmanjšali za 89 %.Največji upad sta v tem obdobju zabeležili Francija (97 %) in Združeno kraljestvo (98%), izpusti so se v obdobju 1990-2011 drastično povečali edino na Malti. Najvišje izpuste svinca sta leta 2011 beležili Poljska, Grčija in Italija, najmanjše pa Latvija in Litva. Luksemburg ni poročal o izpustih Pb. Izpusti, ki jih je za leto 2010 poročala Malta so nezanesljivi.

Izpusti kadmija (Cd) so leta 2011 v Sloveniji znašali 399 kg. V obdobju 1990-2011 so se izpusti zmanjšali za 32,5 %. Glavni viri izpustov kadmija v ozračje so bili leta 2011 v tehnološki procesi in energetika. Izpusti kadmija iz industrije so v devetdesetih upadli zaradi boljših tehnologij za zmanjševanje izpustov pri čiščenju odpadnih voda, v sežigalnicah, pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi zaprtja starejših in neekonomičnih industrijskih objektov. Izpusti kadmija iz industrijskih objektov so regulirani z direktivo IPPC.Izpusti kadmija v EU-27 so se v obdobju 1990-2011 zmanjšali za 64 %.Leta 2011 sta najvišje izpuste kadmija v EU-27 beležili Poljska in Španija, najmanj pa Malta in Ciper.Največje zmanjšanje je doseglo Združeno kraljestvo, največji porast pa Ciper. Luksemburg ni poročal o izpustih Pb. Izpusti, ki jih je za leto 2010 poročala Malta so nezanesljivi.

Izpusti živega srebra (Hg) v zrak v Sloveniji so leta 2011 znašali 437 kg. V obdobju 1990-2011 so v Sloveniji upadli za 29,8 %. Glavni vir Hg so bili v letu 2011 tehnološki procesi. Izpusti Hg v EU-27 so se v obdobju 1990-2011 zmanjšali za 66 %, največje zmanjšanje je dosegla Slovaška, največji porast pa Ciper. Največje izpuste Hg v EU-27 sta leta 2011 prispevali Grčija in Poljska, najnižje pa Malta in Latvija. Luksemburg prav tako ni poročal o izpustih Hg. Izpusti, ki jih je za leto 2011 poročala Malta so nezanesljivi.Upad izpustov živega srebra v zrak v EU lahko pripišemo izboljšanemu nadzoru nad živosrebrnimi celicami v industrijskih procesih ter zaradi upada rabe premoga in zamenjave z drugimi gorivi.

Za zmanjšanje izpustov kovin v Sloveniji je pomembna naslednja zakonodaja:

  • Program za opustitev uporabe osvinčenega bencina v Sloveniji (september 1998),
  • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji (februar 2004),
  • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi(maj 2004)
  •  

Zakon o varstvu okolja zahteva, da morajo vsi večji nepremični viri izpustov zaprositi za integrirano okoljsko dovoljenje. To velja tako za obstoječe in nove naprave, ki je urejeno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Za obstoječe industrijske obrate so dovoljenja v pripravi in temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah.

Zakonodaja s področja kovin na ravni Evropske unije zajema Protokol o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), ki zajema  tri ključne škodljive snovi: kadmij, živo srebro in svinec. Direktiva o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaženja (IPPC), z namenom zmanjšanja izpustov (težkih) kovin in organskih onesnaževal iz industrijske proizvodnje, definira obveznosti za obratovalna dovoljenja, vpeljuje ciljne vrednosti oz. merila uspešnosti za energetsko učinkovitost in zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij v novih napravah, za obstoječe naprave pa uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij.  

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Protokolu o težkih kovinah, ki je del Konvencije iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (2001/379/ES)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Airnet, Državne emisijske evidence
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. december 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2011. Podatki so del podatkovne baze AIRNET-SI, ki je sistem agregiranih, preverjenih in logično integriranih informacij o kakovosti zraka v Sloveniji, ki izhajajo iz podatkov monitoringa kakovosti zunanjega zraka, registrov ter drugih evidenc. Podatki se osvežujejo letno, v tekočem letu so dostopni za dve leti nazaj.  
Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija EMEP/EEA se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention)
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA); EMEP - Centre on Emission Inventories and Projections
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. december 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:Kazalec je osnovan na uradnem poročanju organu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo/ Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (UNECE/EMEP) glede na Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Uporabljena je EMEP/EEA metodologija.
Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA Atmospheric Emission Inventory guidebook, EEA Copenhagen (EEA, 2009).
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Grčija in Luksemburg nista poročali o izpustih težkih kovin za celotno obdobje. Podatki o izpustih za leto 2010, ki jih je poročala Malta, so nezanesljivi in niso bili uporabljeni za primerjavo.
Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: podatki so preračunani po enotni metodologiji EMEP/EEAin zato medsebojno primerljivi.
Slabosti: Ocene izpustov svinca so od leta 1990 zaradi največjega vira temeljile na meritvah koncentracij svinca v gorivih, ki so bile strogo nadzorovane, dokler goriv niso postopoma odpravili v poznih devetdesetih letih. Te ocene so zanesljive, manj zanesljive so ocene v zadnjih letih, saj je raven izpustov dosti nižja in je pridobljena iz manjšega števila virov. Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

  1. Direktiva o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva v zvezi z vsebnostjo žvepla, svinca in benzena.
  2. European Union emission inventory report 1990–2010 under the UNECE Convention on Long-range Transboundary Air Pollution (LRTAP)
  3. IIR Slovenija, 2012, Informative Inventory Report 2012 for Slovenia: Submission under the UNECE Convention on Longe-range Transboundary Air Pollution, maj 2012
  4. Kazalec APE 005 - Heavy metal (HM) emissions, Assessment published Dec 20101, Evropska agencija za okolje (povzeto: avgust 2012)
  5. Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji, sklep vlade z dne 26.2.2004 (povzeto: avgust 2012)
  6. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012.
  7. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, Ur.l. RS, št. 97/2004.
  8. Zakon o varstvu okolja Ur.l. RS, št. 41/2004
20. december 2013
Nataša Kovač, Dijana Nježič, Agencija RS za okolje;