[PR12]
Starost osebnih avtomobilov
Objave: [ 2013 2016 2014 2011 2009 2007 ]
Kazalec prikazuje povprečno starost registriranih osebnih avtomobilov starost za obdobje 1992–2013 ter njihov delež glede na starost za obdobje 1992–2012 v Sloveniji. Prikazan je tudi delež avtomobilov po starosti za izbrane evropske države v letu 2011.

Okoljski in varnostni standardi vozil se nenehno izboljšujejo, zato novejša v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in bolje varujejo uporabnike pred nesrečami. Kazalec povprečne starosti osebnih avtomobilov tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost.

Slika PR12-1: Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji v obdobju 1992-2012

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov, 2006; Statistični urad RS, Povprečna starost osebnih avtomobilov, 2013.
*Opomba k preglednici PR12-1: prelom v seriji podatkov, glej metodologijo


Slika PR12-2: Delež osebnih avtomobilov glede na starost v Sloveniji v obdobju 1992-2012

Vir: Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, 2013

*Opomba k preglednici PR12-2: prelom v seriji podatkov, glej metodologijo


Slika PR12-3: Delež osebnih avtomobilov glede na starost v izbranih državah EU-27 v letu 2011

Vir: EUROSTAT, Passenger cars (by age), 2011


Ne Slovenija ne EU nimata posebej opredeljene ciljne povprečne starosti voznega parka. Skupni cilj je izboljšati njegovo starostno sestavo in zamenjati stara vozila, ki bolj obremenjujejo okolje, z novejšimi, okolju prijaznejšimi.
Starejši vozni park ustvarja več izpustov kakor mlajši, toda njegova hitrejša zamenjava ima pomanjkljivost v povečani porabi energije in surovin za izdelavo, odstranitev in reciklažo vozil. Evropska agencija za okolje opozarja, da podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo o njem. Za dodatno razumevanje pojava bi bil potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil (EEA, 2011).

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v EU zmanjšala s 8,8 let v letu 1995 na 8,2 let v letu 2009. Povprečna starost osebnih avtomobilov se zelo razlikuje med državami. Najnižjo povprečna starost za leto 2009 je bila zabeležena v Luksemburgu (3,8 leta), najvišja pa v Grčiji in na Cipru (14,6 let) (EEA, 2011). Vozni park je najstarejši v baltskih državah, medtem ko je največ vozil mlajših od 5 let registriranih v Italiji, Luksemburgu in Belgiji. V nekaterih novih članicah EU se starost osebnih avtomobilov znižuje zlasti zaradi povečanega BDP, pospešenega izločanja starih vozil iz uporabe in politike spodbujanja zamenjave starih vozil z novimi. Osebni avtomobili na dizel imajo nižjo povprečno starost v primerjavi z bencinom, saj se trg z vozili na dizel nenehno širi in je vsako leto registriranih veliko novih avtomobilov (EEA, 2011).

V Sloveniji se je povprečna starost osebnih avtomobilov od leta 1998 (6,9 leta) do leta 2012 (8,7) povečala za 1,8 leta; spremenila pa se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov: v letu 2012 se je delež avtomobilov, starih 12 let ali več, v primerjavi z letom 1998 podvojil, delež avtomobilov, starih manj kot tri leta, pa zmanjšal skoraj za polovico. V enaki primerjavi je zanimiv tudi podatek, da je bilo leta 2012 med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 79 % novih vozil, petnajst let prej pa jih je bilo kar 90 % (SURS, 2013). To pomeni, da se nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen.

Ukrepi, ki jih države uvajajo za pomlajevanje voznega parka, so finančne spodbude za njegovo obnovo oziroma za izločanje starih in izrabljenih vozil iz prometa, sistemi ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, uvozne omejitve za nekatere tipe ali starost vozil ter obvezni periodični tehnični pregledi.

V državah EU je bilo vpeljanih že nekaj sistemov spodbud za obnovo voznega parka, a še vedno ni skupne tovrstne politike na ravni EU. Spodbude lahko vključujejo denarno nadomestilo za opustitev uporabe starega vozila brez obveznega nakupa novega ali pa nadomestilo za zamenjavo z novim vozilom oziroma takim, ki manj obremenjuje okolje. Obstajajo tudi nekateri administrativni ukrepi brez neposrednih finančnih posledic, a s posrednim vplivom na odločitev o zamenjavi starega vozila. V Sloveniji še ni bilo tovrstnih državnih spodbud, so jih pa vključevali v prodajne akcije nekateri proizvajalci. Ti ukrepi vplivajo na okolje dvoplastno: pozitivno z zmanjšanjem obremenitve okolja in zdravja ljudi zaradi obnove voznega parka z novejšimi, tehnološko naprednejšimi in čistejšimi vozili ter negativno zaradi skrajšanja življenjske dobe vozil, kar poveča porabo energije in surovin za izdelavo novih in razgradnjo starih vozil. Okoljsko pomembni del obnove voznega parka je sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki je obvezen za vse države članice Evropske unije na podlagi direktive, sprejete 18. septembra 2000 (št. 2000/53/ES). Njen cilj je zaščititi okolje s preprečitvijo onesnaževanja z izrabljenimi motornimi vozili ter pospeševanjem in podporo zbiranju, ponovni uporabi in predelavi sestavnih delov vozila. Glavne zahteve te direktive so:

  • vzpostavitev zajema izrabljenih motornih vozil po vsej državi;
  • do konca leta 2006 naj se predela najmanj 85 % utežnih odstotkov, do 2015 pa 95 % izrabljenih motornih vozil, in sicer tako, da se najmanj 80 % (do 2015 pa 85 %) materiala znova uporabi ali snovno predela;
  • po 1. juliju 2003 je pri proizvodnji vozil prepovedana uporaba kadmija, živega srebra, svinca in šestvalentnega kroma;
  • proizvajalci oziroma uvozniki nosijo bistveni del stroškov za predelavo vozil, ki so bila dana na trg po 1. 7. 2002, po 1. 1. 2007 pa za vsa vozila, ne glede na čas vstopa na trg;
  • predpisani so podatki, ki jih mora vsebovati potrdilo o razgradnji/uničenju avtomobila in ga morajo države članice medsebojno priznavati;
  • države članice morajo o razgradnji poročati Evropski uniji.

Ciljni delež 85 % ponovne uporabe in predelave izrabljenih motornih vozil, ki so ga države članice EU morale doseči do leta 2006, je v letu 2008 dosegla le nekaj več kot polovica držav članic EU. Ciljni delež ponovne uporabe in predelave za leto 2015 znaša 95 %. Slovenija je uredila to področje leta 2003 z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe), ki jo je leta 2011 nadomestila nova Uredba o izrabljenih vozilih (Ur.l. RS, št. 32/11).

Uvoz rabljenih vozil, ki se preveč razlikujejo od uveljavljene ravni varnosti in varovanja okolja, v Sloveniji preprečuje zakonodaja. Rabljena vozila, ki se registrirajo na novo, morajo ustrezati zahtevam Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 17/00). Pomembnejše določilo iz tega pravilnika, ki se nanaša na konstrukcijske lastnosti vozila je, da morajo imeti vsa vozila, ki se na novo registrirajo v Republiki Sloveniji, opremo za uravnavanje izpustov izpušnih plinov, ki ustreza najnižjim zahtevam:

  • pri osebnih in lahkih tovornih vozilih zahtevam direktive 94/12/ES;
  • pri avtobusih in tovornjakih zahtevam direktive 91/542/ES in;
  • pri dvo- in trikolesnih vozilih zahtevam direktive 97/24/ES.

Redni tehnični pregledi imajo velik pomen za zmanjševanje okoljskih vplivov vozil in za pravočasno odstranitev neprimernih vozil iz prometa. Pravilno vzdrževana lahko dosežejo visoko starost, če njihov okoljski vpliv ni bistveno večji od novejših tehnologij (EEA, 2011). Obvezni periodični tehnični pregledi so v Sloveniji dolgoletna praksa, ki je od 1. decembra 2003 izpopolnjena z meritvami izpustov izpušnih plinov. S tem ukrepom naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti teh izpustov. Ukrep vpliva tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov.  

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: /
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Ministrstvo za notranje zadeve:
- Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov
Statistični urad RS:
- SI-Stat podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Nekateri indikatorji transporta, Slovenija, letno: Povprečna starost osebnih avtomobilov
- SI-Stat podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost
Skrbnik podatkov:
- Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)
- Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1992-2011. Kazalec do leta 2000 prikazuje podatke o povprečni starosti ter številu osebnih avtomobilov glede na starost, kot so bili izračunani iz Evidence registriranih vozil Ministrstva za notranje zadeve. Od leta 2001 dalje za te preračune skrbi Statistični urad RS in podatke letno objavlja na svojih spletnih straneh. Statistični urad RS prejema podatke o mesečnih stanjih iz statistične podatkovne baze MRVL-STAT (Matičen register vozil in listin). Podatki odražajo stanje podatkovne baze v trenutku obdelave (praviloma ponoči na zadnji dan v mesecu). V kazalcu se upošteva število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečna starost ter število registriranih osebnih avtomobilov glede na starost sta izračunani od meseca in leta njihove prve registracije do konca opazovanega obdobja.
Informacije o kakovosti z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
Slabosti: Podatki pred letom 2001 niso neposredno primerljivi s podatki po tem letu zaradi spremenjene metodologije zbiranja podatkov. Podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo kazalca, saj bi bil za dodatno razumevanje pojava potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatek ni dovolj natančen za celovito oceno vplivov na okolje)
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkov leta 2001)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:EUROSTAT > Transport > Road transport > Road transport equipement - Stock of vehicles > Passenger cars, by age(road_eqs_carage)
Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo od leta 1990 naprej. Podatki so zbrani na podlagi Skupnega vprašalnika za statistiko transporta, ki ga je EUROSTAT pripravil za sodelujoče države.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so deleži avtomobilov v posameznih državah glede na starost. Na sliki PR12-3 so prikazane le tiste države za katere so na voljo podatki za leto 2011.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vse države pošiljajo podatke po istem obrazcu, zato so le-ti mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (na voljo niso podatki za vse države)

Drugi viri in literatura:

  1. EEA, 2011. TERM 33 – Average age of the vehicle fleet. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
  2. EUROSTAT, 2013. Passenger cars, by age.
  3. MOP, 2011. Izrabljena motorna vozila. Ministrstvo za okolje in prostor. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 17/00 in spremembe).
  4. SURS, 2013. Evropski teden mobilnosti. Posebna izdaja. Povzeto po URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5728
  5. SURS, 2013. Povprečna starost osebnih avtomobilov.
  6. SURS, 2013. Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost.
  7. Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi olji (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe)
  8. Vlada, 2006. Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi olji (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe)
  9. Vlada, 2011. Uredba o izrabljenih vozilih ( Ur.l. RS, št. 32/11). 
Kazalec je bil osvežen 14. oktobra 2013.
Aljaž Plevnik, Mojca Balant, Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut RS; Jani Kozina, GIAM SAZU; Vesna Polanec, Agencija RS za okolje