[ZR16]
Vsebnost žvepla v gorivih
Objave: [ 2013 2011 ]
Kazalec prikazuje koncentracijo žvepla v gorivih za stacionarne kurilne naprave ter v gorivih v cestnem, letalskem in ladijskem prometu v Sloveniji.

Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO2, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali tleh. Negativne posledice zakisovanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer ter tudi na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, v veliki meri pa je dokazano, da prispeva tudi k nastanku trdnih delcev v ozračju.  

Slika ZR16-1: Skupno število odvzetih in analiziranih vzorcev tekočih goriv za stacionarne kurilne naprave ter cestni in ladijski promet v obdobju 2005-2012



Slika ZR16-2: Koncentracija žvepla v gorivih za stacionarne kurilne naprave v Sloveniji v obdobju 2005-2012



Slika ZR16-3: Koncentracija žvepla v gorivih v cestnem prometu v zimskem in poletnem času v Sloveniji v obdobju 2005-2012

Vir: Fuel Quality Reporting - Slovenia (2005-2012)

* Opomba k sliki ZR16-3: Podatka o koncentraciji žvepla v gorivu za 98-oktanski bencin v zimskem času za leti 2005 in 2006 sta prikazana le v tabeli, saj ju zaradi predpisanega formata v grafu ni mogoče prikazati.


Slika ZR16-4: Koncentracija žvepla v ladijskem prometu v Sloveniji v obdobju 2008-2012



  • Zmanjšati izpuste žveplovega dioksida, ki nastanejo pri izgorevanju oz. sežiganju nekaterih vrst tekočih goriv in tako zmanjšati škodljive učinke takih izpustov na človeka in okolje.
  • Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l.RS, št. 63/06, 92/06 in 74/11)  predpisuje dovoljeno koncentracijo žvepla v bencinu in dizelskem gorivu. Do konca leta 2008 je bila dovoljena vrednost 50 mg/kg goriva, od 1. januarja 2009 naprej pa 10 mg/kg goriva. Za stacionarne naprave je pomembna dovoljena koncentracija žvepla v ekstra lahkem kurilnem olju in kurilnem olju. Do konca leta 2007 je bila dovoljena koncentracija v ekstra lahkem kurilnem olju 0,2 % m/m, od 1. januarja 2008 naprej pa 0,1 % m/m. Dovoljena koncentracija žvepla v kurilnih oljih je 1 % m/m.
  • Med letalskimi gorivi obstaja oskrba letal z gorivom za reakcijske motorje JET A-1 in letalskim bencinom 100 LL. Za gorivo JET A-1 je sprejeta omejitev 0,30 % m/m oziroma 3000 mg/kg (glede na zahtevo Aviation Fuel Quality Requirements For Jointly Operated Systems/AFQRJOS oziroma standard Def Stan 91-91), za gorivo 100 LL pa 0,05 % m/m oziroma 500 mg/kg (glede na standard Def Stan 91-90).
  • Dovoljena koncentracija žvepla v ladijskih gorivih od 1. januarja 2008 naprej znaša 0,1 % m/m za plinsko olje ter 3,5 % m/m za dizel (konvencija Marpol ter ISO standard 8217/2005 in ISO standard 8217/2010).  

Letni izpusti SO2 v Sloveniji se že nekaj časa izrazito zmanjšujejo, na kar pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih, ki ima velik vpliv na izpuste izpušnih plinov. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO2, ki prispeva h kislim usedlinam, kar lahko vodi do potencialnih sprememb v kakovosti prsti in vode. Zakasneli vplivi kislih usedlin so pomembni zaradi škodljivih učinkov na vodne ekosisteme v rekah in jezerih ter zaradi škode, ki jo povzročajo v gozdovih, na pridelkih in ostali vegetaciji. Izpusti SO2 prispevajo tudi k oblikovanju trdnih delcev v ozračju, kar ima škodljive vplive na zdravje ljudi.

Vsako leto se izvaja monitoring kakovosti tekočih goriv, v okviru katerega se izmerijo povprečne koncentracije žvepla v gorivih. Za izvajanje programa monitoringa lastnosti tekočih goriv se koledarsko leto deli na letno in zimsko sezono. Letna sezona traja od vključno 1. maja do vključno 30. septembra, zimska sezona pa od vključno 1. oktobra do vključno 30. aprila.

V okviru monitoringa goriv so bili v letu 2012 na stacionarnih kurilnih napravah odvzeti vzorci za kurilno olje in ekstra lahko kurilno olje in sicer 4 vzorcev za kurilno olje ter 34 vzorcev za ekstra lahko kurilno olje, poleg tega pa še 120 vzorcev ekstra lahkega kurilnega olja v skladiščih. V obdobju 2006 - 2012 je koncentracija žvepla v ekstra lahkem kurilnem olju zmanjševala in ostajala v dovoljenih koncentracijah: leta 2009 je znašala 0,058 % m/m, leta 2010 je znašala 0,062 % m/m, leta 2011 0,066 % m/m, leta 2012 pa 0,06 % m/m. Koncentracija žvepla v kurilnem olju se je v istem obdobju prav tako zmanjševala oz. ostajala v dovoljenih koncentracijah: tako je leta 2009 znašala 0,54 % m/m, leta 2010 0,56 % m/m, leta 2011 0,57 % m/m, leta 2012 pa 0,72 % m/m. Od 1. januarja 2008 je dovoljena koncentracija žvepla v ekstra lahkem kurilnem olju 0,1 % m/m, v kurilnih oljih pa 1 % m/m, tako da dovoljene vrednosti, kljub manjšemu povišanju v letih 2010 - 2012 glede na leto 2009, niso bile presežene.

V letu 2012 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 127 vzorcev za 95-oktanski bencin, 27 vzorcev za 98-oktanski bencin in 162 vzorcev za dizel. Tako v zimskih kot tudi poletnih obdobjih v letih od 2005 do 2012 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjšala za vse vrste goriv in torej dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2012 ni bila presežena za nobeno gorivo. Posebnih razlik med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo tudi v letu 2012 ni bilo. Pri 95- in 98-oktanskem bencinu so v obdobju od 2009 do 2012 postale razlike med koncentracijo žvepla v poletnem in zimskem obdobju nesignifikantne. To je med drugim tudi posledica ukrepov zaradi nove predpisane najvišje dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009.

V letu 2012 je bilo odvzetih tudi 5 vzorcev ladijskega goriva in sicer 2 vzorca za dizel in 3 za plinsko olje. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se v obdobju 2008-2012 ni izrazito spreminjala. Dovoljene koncentracije žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) niso bile presežene.

Po grobih ocenah se je v letih 2008-2012 koncentracija žvepla v letalskih gorivih za reakcijske motorje JET A-1 gibala med 300-600 mg/kg za goriva 100 LL pa med 3-4,5 mg/kg. Koncentracije žvepla v letalskih gorivih so bile pod sprejetimi omejitvami.?

V Sloveniji so koncentracije žvepla v gorivih nižje od dovoljenih vrednosti, kar bo treba ohranjati tudi v prihodnje in redno izvajati monitoring kakovosti tekočih goriv. S tem ko se zmanjšujejo koncentracije žvepla, se namreč znižujejo tudi izpusti SO2 in s tem izboljšuje kakovost okolja in zdravje ljudi. 

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktivi 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (2001)in Uredbi o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l.RS, št. 63/06, 92/06), zahtevi Aviation Fuel Quality Requirements For Jointly Operated Systems/AFQRJOS, standardu Def Stan 91-91, MARPOL konvenciji ter ISO standardu 8217/2005 in 8217/2010.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Letna poročila pooblaščenih izvajalcev Monitoringa kakovosti tekočih goriv.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Mirko Bizjak; Petrol, d.d., kontaktna oseba: Marko Premk (letalski promet).
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 6. 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za obdobje 2005 - 2012. Podatki stacionarne naprave ter za cestni in ladijski promet so zbrani na podlagi Uredbe o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Ur.l.RS, št. 63/06, 92/06 in 74/11). Program monitoringa lahko opravljajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki si za izvajanje monitoringa lastnosti tekočih goriv pridobijo pooblastilo pristojnega organa. Monitoring lastnosti tekočih goriv se izvaja na kraju, kjer se tekoča goriva dajejo na trg. Število vzorcev se v posamezni sezoni za izvajanje monitoringa lastnosti tekočih goriv v tekočem letu razdeli med posamezne distributerje glede na njihov tržni delež prodaje posameznega goriva v preteklem letu, vendar najmanj en vzorec v sezoni na posameznega distributerja. Izvajalec monitoringa mora ministrstvu poslati letno poročilo o izvedbi programa monitoringa lastnosti tekočih goriv na kraju distribucije najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
Pri letalskem gorivu se iz goriva ne odvzemajo vzorci za merjenje koncentracije žvepla, ampak je podano dokazilo (certifikat), da goriva ustrezajo dogovorjenim zahtevam v skladu s standardi.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazano je število odvzetih in analiziranih vzorcev za stacionarne naprave ter tudi njihova koncentracija žvepla (v % (m/m)). Prikazano je število odvzetih in analiziranih vzorcev tekočih goriv v prometu (koncentracija žvepla v cestnem in letalskem prometu (v mg/kg) ter v ladijskem prometu (v % m/m).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki so del mednarodne izmenjave podatkov, obdelani v skladu s predpisano metodologijo in zato v mednarodnem merilu primerljivi s podatki drugih držav EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

  1. Aviation Fuel Quality Requirements For Jointly Operated Systems/AFQRJOS (24.9.2013).
  2. Direktiva Sveta 1999/32/ES o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS, 2009 (citirano 30.6.2009).
  3. Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (23.9.2013).
  4. EEA, 2010. Use of cleaner and alternative fuels (CSI 037).
  5. Evropska komisija, 2013. Fuel Quality Reporting - Slovenia (2005-2012) (24.9.2013).
  6. IMO, 2013. Konvencija MARPOL (24.9.2013).
  7. Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (23.9.2013).
  8. Standard Def Stan 91-90, 2009 (24.9.2013).
  9. Standard Def Stan 91-91, 2009 (24.9.2013).
  10. Uredba o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (23.9.2013). 
27. avgust 2013
Mirko Bizjak, Agencija RS za okolje