[PS07]
Ekstremni vremenski dogodki
Objave: [ 2013 2016 2014 2010 2009 2008 ]

Kazalec podaja letne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka, število dni s temperaturo nad in pod izbranim pragom ter največjo debelino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji.

Po Evropski agenciji za okolje smo povzeli predvidene spremembe v pogostosti sneženja ter v  poletnih in zimskih maksimalnih dnevih padavinah z dvajsetletno povratno dobo.   

Slika PS7-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura v obdobju 1961-2012

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2013.


Slika PS7-2: Število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30°C

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2013.


Slika PS7-3: Število dni z najvišjo temperaturo pod lediščem

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2013.


Slika PS7-4: Najvišja debelina snežne odeje

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2013.


Slika PS7-5: Predvidene spremembe v letnem številu dni s sneženjem

Vir: Evropska agencija za okolje, Indikatorji, 2013.

Na sliki so prikazane predvidene spremembe v številu dni s sneženjem med obdobjema 1971–2000 in 2041–2070, levo za sneženje nad 1 cm, desno za sneženje nad 10 cm. Za Slovenijo je pričakovano zmanjšanje števila dni s sneženjem vsaj 1 cm od 1 do 5 dni, za obilnejše sneženje, ki presega dnevno 10 cm, ni opaziti bistvene spremembe.  



Slika PS7-6: Predvidene spremembe v maksimalnih dnevnih padavinah z dvajsetletno povratno dobo

Vir: Evropska agencija za okolje, Indikatorji, 2013.

Na sliki so v % prikazane spremembe med obdobji 1961–1990 in 2071–2100 za maksimalne dnevne padavine z dvajsetletno povratno dobo. Levo so spremembe v poletnih maksimalnih dnevnih padavinah z dvajsetletno povratno dobo, desno pa spremembe v zimskih dnevnih padavinah s povratno dobo dvajsetih let. Poleti slika kaže na manjše zmanjšanje na Primorskem, drugod pa večinoma manjši porast. Pozimi naj bi se tovrstne padavine nekoliko povečale, na severovzhodu države pa morda nekoliko zmanjšale.



Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

V zadnjem desetletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, Decade of climate extremes, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

Vsako leto zabeležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer kot smo jih imeli v primerjalnem obdobju 1961–1990.  Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto, vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši.  

V obdobju 1961–2012 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni minimalni temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni maksimalni temperaturi zraka. Niz podatkov za Letališče Portorož je prekratek, da bi pokazal značilnosti trenda in bi ga lahko primerjali z ostalimi merilnimi mesti.

Temperaturno opazno izstopa poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo rekordno veliko vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu podatkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Poletje 2012 je bilo drugo najtoplejše (Agencija RZ za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO. Trend števila vročih dni je pozitiven, števila ledenih dni pa padajoč.

Vpliv naravne spremenljivosti je opazno večji od dolgoletnega trenda, zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten. Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, povprečna poletja v drugi polovici tega stoletja.

Podatki o največji debelini snežne odeje po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju pomembnega trenda ne zasledimo. V visokogorju je bilo leto 2001 rekordno po debelini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Izjemno obilna je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih v zadnjih dveh mesecih leta 2008. Največ škode rastlinju povzroči pozno sneženje.

Še veliko bolj kakor temperatura so spremenljive padavine (Svetovna meteorološka organizacija, WMO statement on the status of the global climate). Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Vsako leto nas prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in tudi toča. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave. Skoraj vsako leto imamo kakšno epizodo močnega vetra, ki odkriva strehe in lomi drevesa. Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu.

Urad za meteorologijo objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki(ARSO 2013). 

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:Zakon o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov:Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. 5. 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961–2012. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.

Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, zavedati pa se moramo, da niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju, podani pa so le za obdobje, v katerem meritve potekajo na sedanji lokaciji.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v °C (absolutna najvišja in najnižja temperatura), cm (debelina snežne odeje) in kot število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30 °C oziroma z najvišjo temperaturo pod lediščem.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Cilji so povzeti po: Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki organizaciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: An EU Strategy on adaptation to climate change, Evropska agencija za okolje in Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 1 julij 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti iz indikatorjev Evropske agencije za okolje in se osvežujejo vsakih nekaj let.

Metodologija obdelave podatkov:deskriptivni indikatorji.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

30. julij 2013
Tanja Cegnar, Agencija RS za okolje