[OP04]
Odnos javnosti do okoljskih problemov
Objave: [ 2006 2009 ]

Kazalec prikazuje odnos javnosti do okoljskih problemov, tako na deklarativni ravni, kot v življenju. Temelji na rezultatih niza dveh javnomnenjskih raziskav Politbarometer (2003 in 2005), v katerih so med drugim ugotavljali stopnjo zaskrbljenosti prebivalcev Slovenije zaradi nekaterih pojavov oz. problemov, povezanih z okoljem. Ugotovitve domačih raziskav so deloma podprte in dopolnjene tudi s podatki iz zadnjih štirih poročil Eurobarometra (EB62–EB65).

Slika OP4-1: Zaskrbljenost zaradi okoljskih problemov (povprečje na lestvici od 1 – sploh niste zaskrbljeni do 5 – zelo ste zaskrbljeni)

Vir: Center za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacij, Fakulteta za družbene vede, november 2003 in januar 2005


Slika OP4-2: Zaskrbljenost zaradi okoljskih problemov glede na izobrazbo (povprečje na lestvici od 1 – sploh niste zaskrbljeni do 5 – zelo ste zaskrbljeni)

Vir: Informacijski servis podatkov Politbarometer, 2006


Slika OP4-3: Najpomembnejše naloge Evropske skupnosti, kot jih vidimo Slovenci v primerjavi s povprečjem EU

Vir: EB62–EB65


Z ozaveščanjem javnost pripraviti na prevzem odgovornejše vloge pri varovanju in izboljševanju okolja ter posledično vplivati na dejansko izboljšanje okolja.

Zaskrbljenost vprašanih zaradi okoljskih problemov je v omenjeni raziskavi dokaj visoko izražena, saj se povprečne vrednosti gibljejo od najnižje 3,5 (hrup, ropot) do najvišje 4,3 (onesnaženost voda in uporaba kemikalij). Prav ti problemi so bili najbolj oziroma najmanj zaskrbljujoči tudi v raziskavi iz leta 2003. Na splošno se je zaskrbljenost anketirancev prav na vseh področjih v primerjavi z letom 2003 rahlo povečala (v povprečju za 2 %). Prebivalci so med okoljske probleme, zaradi katerih so najbolj zaskrbljeni, uvrstili onesnaženje voda in zraka ter uporabo kemikalij, sledijo ekstremni vremenski pojavi (suše, poplave in viharji) in izumiranje rastlin in živali. Veliko ne zaostaja tudi povečevanje cestnega prometa. Prav tako velika je zaskrbljenost zaradi radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne Krško in odpadkov v gospodinjstvih. Hrup in ropot sta med obravnavanimi okoljskimi problemi uvrščena na zadnje mesto.

Glede na starostno strukturo prebivalstva so zaradi okoljskih problemov najmanj zaskrbljeni najmlajši iz starostne skupine do 30 let. To je tudi razumljivo, saj so v tej starosti zelo obremenjeni z izobraževanjem in začetkom zagotavljanja lastnih osnovnih življenjskih pogojev, kasneje pa imajo postopoma več časa za opazovanje dogajanja okrog sebe. Zaskrbljenost za okolje je nekoliko nižja tudi pri delu prebivalstva po preteku aktivnega življenjskega obdobja. Okoljski problemi bolj vznemirjajo ženske kot moške, saj ženske kot matere praviloma drugače in bolj čustveno gledajo na naravo in okolje.

Podatki raziskave javnega mnenja kažejo, da s stopnjo izobrazbe ozaveščenost glede okolja narašča. V povprečju so najmanj zaskrbljeni za probleme okolja tisti z osnovnošolsko izobrazbo, najbolj pa oni z višjo in visoko. Seveda je opaziti pri posameznih vprašanjih tudi odstopanja. Radioaktivnega sevanja se najmanj bojijo najbolj izobraženi. Najmanj izobraženi pa se najbolj med vsemi bojijo ekstremnih vremenskih pojavov.

Avtorji raziskave opozarjajo na razkorak med deklarativnim izražanjem skrbi vprašanih za varstvo okolja in njihovo dejansko prakso oziroma vedenjem v vsakdanjem življenju. Po anketi Eurobarometra spomladi 2005 (EB63) je kar 69 % Slovencev ocenilo trenuten položaj stanja okolja v Sloveniji kot dober, 31 % pa kot slab. Prav tako so menili, da obremenjenost okolja ni prehuda. Tako jih meni kar 58 %, obratno pa 23 %. Optimizem so izrazili tudi v pričakovanjih za prihodnost. Zelo nizek odstotek Slovencev pričakuje poslabšanje na področju okolja, le 16 %, čeprav so globalni trendi ravno obratni. Kar 62 % Slovencev meni, da v naslednjih petih letih kakovost okolja ne bo slabša, temveč boljša. Z zagotavljanjem informacij in ozaveščanjem lahko pomagamo pri spreminjanju vzorcev navad, ki vplivajo na okolje. Ozaveščenost o lastni soudeležbi pri nastajanju okoljskih posledic je elementaren pogoj, da človek spremeni vzorec svojega ravnanja (Kirn, 2003). Nacionalni program varstva okolja že v svojih načelih in strateških usmeritvah poudarja pomen okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti. Okoljsko ozaveščanje oziroma krepitev zavesti o soodgovornosti za stanje v okolju in spodbujanje pripravljenosti za spreminjanje sistema vrednot in življenjskega sloga vseh prebivalcev Slovenije je opredeljeno kot eden od ukrepov doseganja ciljev trajnostnega razvoja.

Kazalec je deloma narejen na podlagi podatkov iz raziskave Politbarometer (novembra 2003 in januarja 2005), ki jo izvaja Center za raziskavo javnega mnenja Inštituta za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Iz raziskave je povzet vsebinski sklop, ki obravnava zaznavo in oceno zaskrbljenosti za vsakega od navedenih okoljskih problemov oz. pojavov (CJM, 2005). Kot podlaga za oblikovanje vprašalnika je bila uporabljena raziskava javnega mnenja Eurobarometer iz leta 1999 (naročnik Evropska komisija), ki jo kot vir podatkov za pripravo okoljskega kazalca TERM (Transport and Environment reporting mechanism for the EU) – »Public awareness and behaviour« – uporablja tudi Evropska agencija za okolje (EEA, 2003).

Kot drugi vir podatkov so uporabljeni izsledki zadnjih štirih izdaj poročil Eurobarometra (v času članstva Slovenije v EU), natančneje številk EB62–EB65. Nekatere za nas zanimive skupine vprašanj, ki so jih zastavili, so bile v vseh v raziskavah enake, tako da je časovni niz popoln, čeprav iz slovenskih poročil to ni vedno očitno, pa se je dalo manjkajoče podatke razbrati z vpogledom v poročila nekaterih drugih držav, npr. Nemčije. Nabor vprašanj, zastavljenih prebivalcem Slovenije, je širši od tistega, ki ga je uporabil Politbarometer (CJM, 2005), s čimer dodatno osvetli odnos prebivalcev Slovenije do okoljskih vprašanj.

Center za raziskavo javnega mnenja, podobno kot Eurobarometer, dvakrat letno izvaja raziskave javnega mnenja, vendar se osredotoča na zelo različna vprašanja. Doslej je dvakrat zastavil niz vprašanj v zvezi z odnosom do okolja, tako da sta spekter vprašanj in kontinuiteta raziskav javnega mnenja v zvezi z vprašanji okolja manjša kot pri Eurobarometru. Center za raziskavo javnega mnenja je znotraj okolju namenjenega dela raziskave spraševal samo o največjih problemih okolja. O razmerjih med okoljsko in drugimi problematikami pa odgovarja Eurobarometer.

Seznam uporabljenih virov:
Politbarometer 1/2005: Javnomnenjske raziskave o odnosu javnosti do aktualnih razmer in dogajanj v Sloveniji, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Inštitut za družbene vede, Center za raziskavo javnega mnenja, Ljubljana, 2005.

ISPO - Informacijski servis podatkov, Politbarometer, 2006. (20.9.2006)

EEA, 2003: TERM 2001, 40 EU. Public awareness and behaviour. Indicator fact sheet, Copenhagen: European Environment Agency, 2002. (20. 9. 2006)

Andrej Kirn, Ekološka/okoljska zavest Slovencev na pragu tretjega tisočletja, Teorija in praksa, let. 40, 1/2003, str. 17-36. (20.9.2006)

EB72, 2009: EUROBAROMETER 72 - JESEN 2009. (17.03.2010)

EB71, 2009: EUROBAROMETER 71 - POMLAD 2009. (17.03.2010)

EB70, 2008: EUROBAROMETER 70 - JESEN 2008. (28.01.2009)

EB69, 2008: EUROBAROMETER 69 - POMLAD 2008. (28.01.2009)

EB68, 2007: EUROBAROMETER 68 - JESEN 2007. (08.04.2008)

EB67, 2007: EUROBAROMETER 67 - POMLAD 2007. (08.04.2008)

EB66, 2006: EUROBAROMETER 66 - JESEN 2006. (08.04.2008)

EB65, 2006: EUROBAROMETER 65 - POMLAD 2006. (08.04.2008)

EB64, 2005: EUROBAROMETER 64 - JESEN 2005. (08.04.2008)

EB63, 2005: EUROBAROMETER 63 - POMLAD 2005. (08.04.2008)

EB62, 2004: EUROBAROMETER 62 - JESEN 2004. (08.04.2008)

Kazalec je bil osvežen 29. decembra 2006.
Albert Kolar, Agencija RS za okolje