[OD07]
Ravnanje z odpadki
Objave: [ 2008 2010 2009 ]

Kazalec prikazuje razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v posameznih letih. Količina in delež posameznih postopkov predelave in odstranitve je prikazana za komunalne, nevarne ter industrijske odpadke.

Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem ponovno uporabo, snovno, biološko predelavo in energetsko izrabo odpadkov, pri čemer gre za uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Postopke predelave odpadkov, določa priloga 5 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) . Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.

Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Postopki odstranjevanja so predvsem obdelava odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami, sežiganje in odlaganje odpadkov. Postopki odstranjevanja odpadkov so določeni v prilogi 6 Uredbe o ravnanju z odpadki.

Slika OD7-1: Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja (podatki za leto 2001 so informativni)

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006


Slika OD7-2: Delež predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja (podatki za leto 2001 so informativni)

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006


Slika OD7-3: Delež predelanih komunalnih in industrijskih odpadkov glede na cilj

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006


Slika OD7-4: Skupne količine predelanih in odstranjenih odpadkov

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006; Statistični letopis RS 2004, 2005


Čim večja ponovna uporaba in predelava odpadkov:
• v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih količin komunalnih odpadkov ter snovno izrabiti vsaj 42 %,
• v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih količin industrijskih odpadkov,
• nadaljevanje trenda zmanjševanja nastajanja količin nevarnih odpadkov, in sicer od 5 do 10 % na letni ravni.

Predelava odpadkov vedno bolj pridobiva na pomenu. Eden od razlogov so vedno boljše tehnične možnosti za predelave odpadkov, ki so poleg tega, da manj obremenjujejo okolje, tudi ekonomsko upravičene. Sem poleg reciklaže in ponovne uporabe sodi tudi termična obdelava, kjer odpadke uporabimo kot alternativni vir energije. Dodatna vzpodbuda k iskanju teh možnosti je okoljska dajatev za odlaganje.

Drugi razlog se nanaša na rabo naravnih virov. V potrošniški družbi kjer ima izdelek vedno krajšo življenjsko dobo in je največkrat narejen tako, da se sestavnih delov ne da popraviti, ampak jih je potrebno v celoti zamenjati, je zelo pomembno, da dosežemo najvišjo stopnjo ponovne uporabe, recikliranja in predelave odpadkov, da se izognemo čezmernemu črpanju naravnih virov. K uporabi materialov, ki se jih da reciklirati, vzpodbujajo nove okoljske dajatve za embalažo, avtomobilske gume in odpadno električno in elektronsko opremo.

Kljub temu, da predelava odpadkov narašča, absolutne količine odloženih odpadkov ne upadajo. Ni nam namreč še uspelo prekiniti povezave med rastjo bruto domačega proizvoda in naraščanjem količin vseh vrst odpadkov. Poleg tega je predelava zaenkrat primerna le za določene vrste odpadkov. V prihodnosti nas torej čaka še precej izzivov, da bomo spremenili razmerje med odstranjenimi in predelanimi odpadki v prid slednjih.

Naraščajoča ponovna uporaba, recikliranje in predelava odpadkov prispevajo tudi k zniževanju toplogrednih plinov.

V Sloveniji je odlaganje še vedno najbolj razširjen način odstranjevanja komunalnih odpadkov. V letu 2006 smo jih odložili 85%. Pri industrijskih odpadkih gre od leta 2002 v postopke predelave okrog 65 % nastalih odpadkov. Odpadke, odstranjene na druge načine, predstavljata večinoma elektrofilterski pepel, ki se uporablja za zapolnjevanje rudniških rovov ter žlindra, ki se uporablja kot gradbeni material. Za nevarne odpadke je razmerje podobno kot pri industrijskih. V odstranjevanje gre manj kot 40 % odpadkov.

Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija Republike Slovenije za okolje, zbira podatke o nastajanju in ravnanju z vsemi vrstami odpadkov v Republiki Sloveniji.

Obveznost poročanja podatkov o odpadkih je predpisana na podlagi Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06 in 70/08 ), podrobneje v Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08)oz. do leta 2008 v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03). Za komunalne odpadke pa v Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01 in 41/04).

V primeru komunalnih odpadkov so zavezanci za poročanje izvajalci lokalnih javnih služb zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter javnih komunalnih službah. Za odpadke iz industrijskih in drugih dejavnosti Pravilnik o ravnanju z odpadki predpisuje obveznost poročanja o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za povzročitelje odpadkov, zbiralce, predelovalce ali odstranjevalce nenevarnih in nevarnih odpadkov iz industrijskih in drugih dejavnosti nad predpisanim količinskim pragom (10 ton za nenevarne odpadke in 5 kg za nevarne odpadke). Poroča se enkrat letno, do 31.3. za preteklo koledarsko leto.

24. november 2008
Barbara Bernard Vukadin, Environmental Agency of the Republic of Slovenia