[ZR10]
Izpusti predhodnikov ozona
Objave: [ 2008 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 ]
Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki jih zaradi povzročanja nastanka prizemnega ozona uvrščamo med predhodnike ozona. Mednje spadajo nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), dušikovi oksidi (NOx), ogljikov monoksid (CO) in metan (CH4). Izpusti so izračunani po metodologiji za izdelavo državnih emisijskih evidenc, ki temelji na metodologiji CORINAIR, oz. v primeru metana po metodologiji za izračun izpustov toplogrednih plinov, IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change – Medvladni forum za spremembe podnebja). Vrednosti izpustov so pomnožene z utežnim faktorjem nastanka prizemnega ozona, ki za NOx znaša 1,22, za NMVOC 1, za CO 0,11 in CH4 0,014. Izpusti plinov prikazujejo trend za obdobje 1990–2006, izraženi pa so v indeksih po letih, pri čemer se kot izhodiščno leto za preračun upošteva leto 1990 (1990 = 100). Kazalec prikazuje poleg gibanja izpustov tudi sestavo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja (promet, industrija, energetika, kurišča idr.).
Slika ZR10-1: Gibanje izpustov predhodnikov ozona

Vir: Državne emisijske evidence in evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008


Slika ZR10-2: Sestava izpustov predhodnikov ozona glede na vir onesnaževanja v letu 2006

Vir: Državne emisijske evidence in evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008



- Zmanjšanje nacionalnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton in hlapnih organskih spojin na 40 tisoč ton do leta 2010.
- Zmanjšanje izpustov ogljikovega monoksida iz starih in obstoječih velikih kurilnih naprav ter zagotavljanje, da skupne letne količine izpustov iz vseh naprav ne bodo presežene.
- Zmanjšanje izpustov metana za 8 % v obdobju 2008–2012 glede na vrednost leta 1986.

Dušikovi oksidi (NOx) in nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), v manjši meri pa tudi ogljikov monoksid (CO) in metan (CH4) ob sončnem sevanju vstopajo v kemijske reakcije z drugimi spojinami in povzročajo nastanek prizemnega (troposferskega) ozona. Ta je močan oksidant in kot tak povzroča neugodne učinke na zdravje ljudi in ekosisteme.

Izpusti predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2006 zmanjšali iz 164 tisoč ton ekvivalentov NMVOC na 112 tisoč ton oziroma za 32 %. Največji delež izpustov predhodnikov ozona v obdobju 1990–2005 je bil dosežen v letih 1996 in 1997. To velja v največji meri pripisati povečani rabi motornih goriv, predvsem zaradi nižjih cen, in povečani gostoti motornega prometa. Zaradi uvedbe vozil s katalizatorji in vozil z dizelskim motorjem ter strožjih emisijskih standardov za vozila, so se izpusti predhodnikov ozona po letu 1997 zmanjševali. V obdobju 1990–1992 velja nizek delež izpustov pripisati predvsem gospodarski krizi in izgubi trgov bivše Jugoslavije, saj so se ti z oživljanjem gospodarstva v drugi polovici devetdesetih let zopet povišali.

Glavna vira izpustov dušikovih oksidov sta promet in zgorevanje goriv v energetiki. Njun prispevek k skupnim izpustom dušikovih oksidov znaša 55 % v primeru prometa (39 % cestni promet) in 28 % v primeru energetike. Največji vir izpustov nemetanskih hlapnih organskih spojin, ki prispeva 31 % je uporaba topil, sledi pa mu promet s 25 %. K izpustom ogljikovega monoksida prispevata največji delež cestni promet (68 %) ter mala kurišča (27 %).

Za doseganje zastavljenih ciljev so predvideni ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanje vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Podatki o izpustih predhodnikov ozona so povzeti iz zbirke Državne emisijske evidence ter v primeru metana iz evidence izpustov toplogrednih plinov za leto 1986 in obdobje 1990–2006. Zbirki, ki ju vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, sta postavljeni na podlagi ocen izpustov, dobljenih iz statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) z uporabo ustreznih emisijskih faktorjev po CORINAIR metodologiji. Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira z letnimi revizijami poročil Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) ter v primeru metana Sekretariat konvencije ZN o spremembi podnebja.

Relativni prispevek posameznih plinov (NOx, CO, NMVOC, CH4) k nastanku prizemnega ozona je izračunan na podlagi utežnih faktorjev nastanka prizemnega ozona, ki za NOx znaša 1,22, za NMVOC 1, za CO 0,11 in CH4 0,014.

Kazalec je bil nazadnje osvežen 25. junija 2008
Damijana Marolt, Nataša Kovač, Nika Zupan, Agencija Republike Slovenije za okolje