[MR05]
Kakovost kopalnih voda obalnega morja
Objave: [ 2011 2017 2016 2013 2010 2009 2007 ]

Kazalec prikazuje kopalne vode obalnega morja v Sloveniji, njihovo kakovost ter delež vzorcev, ki so skladni s predpisi.

Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi ozr. se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč.

Glede na sistem upravljanja kopalnih voda ločimo:
• kopalna območja - območja s pripadajočim priobalnim zemljiščem, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano;
• naravna kopališča - kopalne vode na delu morja, vključno s pripadajočo infrastrukturo, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč in kjer je kopanje organizirano in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

Slika MR5-1: Kakovost kopalnih voda obalnega morja (po kriterijih kopalne direktive)

Vir: Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih, Agencija RS za okolje 2011; in Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vodena naravnih kopališčih, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011


Slika MR5-2: Delež skladnih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja za kopalne vode obalnega morja, v obdobju 1996-2003 (po državnih predpisih)

Vir: Zbirka podatkov o kopališčih ob naravnih vodah 1996-2003, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005


Slika MR5-3: Delež skladnih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za kopalne vode obalnega morja, v obdobju 2004-2009 (po državnih predpisih)

Vir: Zbirka podatkov o kakovosti vode na kopalnih območjih v letih 2004–2009, Agencija RS za okolje (2010), in na naravnih kopališčih v letih 2004-2009, Inštitut za varovanje zdravja RS (2010)


Slika MR5-4: Kopalne vode obalnega morja

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, 2009


Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.
Do vstopa Slovenije v EU (2004) se je kakovost vode za kopanje redno preverjala na 32 lokacijah - kopališčih z upravljavcem in na mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je nadaljevalo vzorčenje kopalnih voda oziroma se je izvajal monitoring tako na kopališčih z upravljavcem kot tudi na novo določenih kopalnih območjih - odsekih na površinskih vodah, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo.

Na morju je bilo leta 2004 določenih 19 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 21 kopalnih voda, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 14 naravnih kopališčih na morju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda zagotavljal upravljavec kopališča, na 6 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 7 v letu 2009 pa je monitoring higienske ustreznosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalec pa je območni zavod za zdravstveno varstvo.

Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je v obdobju 2004-2008 kakovost kopalne vode spremljala vsakih 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 30.9. v obdobju 2004-2008 in od 1.6. do 15.9. v letu 2009), na nekaterih mestih spremenljive kakovosti pa v obdobju 2004 - 2009 celo tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre v skladu z državno in evropsko zakonodajo.

Podatki spremljanja kakovosti kopalnih voda na morju, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih analiz treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli v obdobju 2004-2009), kažejo zelo dobro kakovost, saj je velik delež voda poleg mejnih vrednosti izpolnjeval tudi priporočene vrednosti kopalne direktive 76/160/EGS. Voda je bila slabše kakovosti le ob in po nalivih, saj je na urbanih oz. flišnih kamninskih podlagah spiranje ob dežju intenzivnejše, na razkroj mikrobov pa močno vpliva tudi sončna svetloba.

Viri onesnaženosti površinskih kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa, izločki iz telesnih odprtin npr.: sluz iz nosu, žrela in pljuč, urin in feces kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, sedimenta, temperature, sončnega sevanja, slanosti in kakovosti vode.

Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za zdravje in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno zanjo. Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi ter v stiku s kožo in očmi. Izpostavljenost je možna tudi v okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo).

Izkušnje kažejo da so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe kože, oči in sluhovoda, epidemiološke študije navajajo okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozornosti na možen pojav cvetenja alg, saj nekatere vrste lahko povzročajo zdravstvene težave (alergijo, bruhanje, driska idr.) Ključni ukrepi so priprava primerne informacije za javnost ter identifikacija virov onesnaženja s hranili in njihovo zmanjšanje. Potrebno je izogibanje področju z vidno prisotnostjo alg v vodi in na obrežju, tuširanje po kopanju. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, staranja kože, nastanka kožnega raka idr.

Organokositrove spojine, ki so se leta 2008 in 2009 analizirale tudi v naših površinskih vodah, so sintetične spojine, ki so kot biocidi prisotne kot aditiv barvam za ladje, v hladilnih napravah, v papirni industriji, za zaščito lesa; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih, plenicah. Zaznane količine organokositrovih spojin v naših površinskih vodah ne ogrožajo varnosti kopanja na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih.

V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES). V ta namen je bil noveliran Zakon o vodah ter sta bila sprejeta dva nova predpisa: Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa med drugim prinašata spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Od leta 2010 dalje se, glede na zahteve nove zakonodaje, v okviru monitoringa spremljata bolj izrazitejša indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki ne kažeta fekalnega onesnaženja obalnih kopalnih voda. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti.

V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih značilnosti obravnavane kopalne vode in njenega prispevnega območja ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja in drugih značilnosti na prispevnem območju kopalne vode, ki so posledica človekove dejavnosti in lahko vplivajo na kakovost kopalne vode. Profil kopalne vode vključuje tudi oceno možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg in jih je potrebno redno pregledovati in posodabljati.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda (kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št. 79/03 in 96/06) v obdobju 2004-2009.
Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (kopalna direktiva 2006/7/ES) oz. Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 39/08) in Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08) od leta 2010 dalje. Izvorna baza podatkov: Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ); od leta 2004 dalje upravlja IVZ zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, zbirko podatkov o kopalnih območjih pa ministrstvo, pristojno za okolje oz. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO); od leta 2010 dalje vodi zbirko podatkov o kopalnih vodah ministrstvo, pristojno za okolje oz. Agencija RS za okolje (ARSO).
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Datum zajema podatkov: 16. december 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so prikazani za obdobje 1996-2003 in 2004-2010.
Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v bivših Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004 se je kakovost vode za kopanje na morju preverjala na kopališčih z upravljavcem ter na lokacijah, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali (okoli 32 merilnih mest). Na morju je meritve kakovosti izvajal območni zavod za zdravstveno varstvo, zagotavljal pa upravljavec kopališča (uradni ali neuradni), Vzorci kopalne vode so se odvzemali tedensko (19-20 vzorcev na merilno mesto v sezoni), enkrat v sezoni pa je analize izvedel tudi Zdravstveni inšpektorat RS. Zahteve evropske kopalne direktive 76/160/EGS so se je v Sloveniji začele izvajati leta 2004, ko so bila na površinskih vodah, razen na naravnih kopališčih z upravljavcem, prvič uradno določena kopalna območja – odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo in na katerih je začela zagotavljati monitoring Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah obalnega morja, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalec pa je območni zavod za zdravstveno varstvo.
Vir za kazalec v obdobju 1996-2003 vsebuje v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o: kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode.
Skladnost kopalne vode se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala po kriterijih državne zakonodaje in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna direktiva je predpisovala manj stroge obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državna zakonodaja, kopalno vodo pa je ocenilo kot celoto in sicer je bila neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5% vzorcev ni ustrezalo predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) je že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrstil v razred neskladnih.
Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichie coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v vrednotenje v preteklosti niso bili upoštevani.
Metodologija obdelave podatkov: Na sliki MR5-2 so zbrani podatki o kakovosti kopalnih voda obalnega morja glede na zahteve državne zakonodaje, v preglednici MR5-1 pa podatki o skladnosti z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS oz. kopalne direktive 2006/7/ES.. Skladnost kopalnih voda se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala na osnovi senzoričnih ocen treh fizikalno-kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskusov dveh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora). Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki zahteva spremljanje le dveh mikrobioloških parametrov. Do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichie coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS pri vrednotenju v preteklosti niso bili upoštevani.
Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki jih skupaj pripravljata Agencija RS okolje in Inštitut za varovanje zdravja RS. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve obeh kopalnih direktiv je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije (20 kopalnih voda v letu 2009, 21 v letu 2010). Na sliki MR5-3 so, tako kot v letnem poročilu IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih kopalnih vodah in skladnost z zahtevami za parametre iz do tedaj veljavne zakonodaje. Na sliki MR5-4 so prikazane kopalne vode obalnega morja v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na morju je bilo leta 2004 določenih 19 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 21 kopalnih voda.
Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalnih direktiv le za kopalne vode, ki so vključene v letna poročila Evropski komisiji o izvajanju zahtev kopalne direktive. Higienske zahteve za kopalne vode so bile do leta 2010 na državnem nivoju določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki deloma povzema zahteve kopalne direktive 76/160/EGS. Določena je bila tudi pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža spremenljivosti kakovosti kopalne vode npr.ob oz. po obilnih padavinah. Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti izključno le na mikrobioloških parametrih po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES. Metodologija do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS.
Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Slabosti: Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so bili do leta 2009 upravljavci kopališč, ki so s podatki razpolagali in oteževali njihovo javnost. Zaradi spremenjene metodologije določanja kopalnih voda in predpisanih higienskih zahtev skladnosti kopalne vode so vrednosti od leta 2004 dalje prikazane posebej in niso neposredno primerljive s predhodnim obdobjem. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalne direktive je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije (20 kopalnih voda v letu 2009, 21 v letu 2010). Za ostale odseke, kjer se ljudje kopajo, ni podatkov/, ker se tam ne izvaja redni državni monitoring. Spremljanje kakovosti lahko zagotovijo lokalne skupnosti glede na razpoložljiva sredstva.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu)
Časovna primerljivost: 2 (zaradi različnih metodologij v preteklih letih)
Prostorska primerljivost: 1

16. december 2011
Mateja Poje, Agencija RS za okolje; Ivanka Gale, Inštitut za varovanje zdravja RS