KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Reciklaža komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča, leta 2012 je bila skoraj 40 odstotna. Odlaganje odpadkov z leti upada, v letu 2012 smo odložili 42 odstotkov komunalnih odpadkov. Sežig ostaja minimalen, nekaj več kot odstotek.

Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2019 znašal 5,23 gha na prebivalca, kar uvršča našo državo pod povprečje držav Evropske unije (5,42 gha na prebivalca). Ogljični odtis prispeva 56 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti. Pomemben delež ekološkega odtisa predstavljajo tudi gozdni proizvodi (23,1 %). Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet, najmanj pa blago.

Bad

Cene pogonskih goriv bi lahko imele pomembno vlogo pri internalizaciji zunanjih stroškov prometa, vendar ta potencial v Sloveniji ni izkoriščen. Določanje cene goriv ima predvsem ekonomsko funkcijo in ni orodje okoljske politike. Obdavčitev goriv je v funkciji gospodarske politike države in se odziva na cene surove nafte na mednarodnem trgu, ki je odraz svetovne ponudbe in povpraševanja ter gepolitične (ne)stabilnosti. Cena pogonskih goriv zaradi geopolitične nestabilnosti in pandemije zadnjih 15 let močno niha, skladno z njo pa tudi njihova obdavčitev.

Bad

Ocenjena vrednost zunanjih stroškov prometa v letu 2021 znaša približno 2.4 milijarde evrov, kar znaša 4,6 % bruto domačega proizvoda Slovenije. Veliko večino (99 %) povzroča cestni in zgolj 1 % železniški promet. Dve tretjini zunanjih stroškov povzroči potniški in eno tretjino tovorni promet. Kar tretjina zunanjih stroškov prometa je povezanih s prometnimi nesrečami, sledijo stroški povezani z zastoji (20 %), podnebnimi spremembami (18 %), onesnaženjem zraka (16 %), škodo na habitatih (7 %) in hrupom (6%).

Bad

Skupni prihodki od davkov/prispevkov od cestnega, železniškega in celinskega vodnega prometa v EU28 so leta 2016 znašali 370 milijard EUR. To je približno 2,5 % BDP v EU28 v letu 2016. Prihodki za letalski in pomorski promet so izračunani samo za nabor izbranih letališč in pristanišč, zato ni mogoče ugotoviti, kolikšen je delež teh prihodkov v skupnih prihodkih od davkov/dajatev letalskega in pomorskega prometa v EU28.

Neutral

Čeprav letno število smrtnih žrtev cestnega prometa v Sloveniji že desetletja upada in se je v od osamosvojitve zmanjšalo na približno tretjino, promet še zmeraj zahteva previsok davek – število prometnih nesreče z žrtvami ali huje poškodovanimi je na ravni izpred 30 let, število huje poškodovanih pa že 15 let stagnira. Prometne nesreče so v zadnjih desetih letih v povprečju zahtevale skoraj 110 življenj na leto, na srečo pa število umrlih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih rahlo upada. Takšen pozitiven trend je značilen tudi za večino drugih evropskih držav.