[ZR09]
Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo
Objave: [ 2011 2016 2015 2014 2013 2012 2010 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo ter strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja v obdobju 1990–2009. Posamezni izpusti plinov so podani v tonah ekvivalenta zakisovanja. Med zakisovalne pline prištevamo dušikove okside (NOx) in žveplov dioksid (SO2), medtem ko amoniak (NH3) prispeva tudi k evtrofikaciji.

Ključne besede: onesnaženje zraka, kmetijstvo, cestni prevoz, proizvodnja energije, amoniak, kakovost zraka, zakisovanje, evtrofikacija, SO2, NOx, NH3, zrak, onesnaževanje

Slika ZR9-1: Gibanje izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo glede na izpuste leta 1990 in cilje za leto 2010

Vir: Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011


Slika ZR9-2: Prispevek posameznih snovi k skupnim izpustom snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo za leto 2009

Vir: Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011


Slika ZR9-3: Struktura izpustov glede na vir onesnaževanja za skupne izpuste snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, ter za posamezne snovi za leto 2009

Vir: Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011

Opomba k sliki ZR9-3: Zgoraj navedenim kategorijam v skladu s poročanjem ustreza naslednja SNAP kategorija:
- Proizvodnja el. energije in toplote = Termoelektrarne toplarne in kotlovnice za daljinsko ogrevanje (SNAP 1)
- Predelovalne dej. in gradb. = Industrijske kotlovnice in procesi z izgorevanjem (SNAP 3)
- Cestni promet = Cestni promet (SNAP 7)
- Necestni promet = Ostali promet (SNAP 8)
- Široka raba = Kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča (SNAP 2)
- Ubežni izpusti = Pridobivanje in distribucija fosilnih goriv (SNAP 5)
- Industrijski procesi = Tehnološki procesi brez izgorevanja (SNAP 4)
- Raba topil = Uporaba topil (SNAP 6)
- Kmetijstvo = Kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja (SNAP 10)
- Odpadki = Ravnanje z odpadki (SNAP 9)


Slika ZR9-4: Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo na prebivalca za države EU-27 leta 2009 [kg/prebivalca]

Vir: Air pollutant emissions data viewer (NEC Directive), Evropska agencija za okolje, Eurostat, 2011


Zmanjšati izpuste dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton in amoniaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona ter Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC).

Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje, so bili leta 2009 v Sloveniji manjši za 72 odstotkov glede na leto 1990, predvsem zaradi nižjih izpustov žveplovega dioksida. Ti so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 94 odstotkov. Zmanjšanje je predvsem posledica namestitve razžvepljevalnih naprav v Termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, uporabe uvoženega premoga z nizko vsebnostjo žvepla v Termoelektrarni - Toplarni Ljubljana, uvajanja tekočih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter nadomeščanja tekočih in trdnih goriv v industriji z zemeljskim plinom. V zadnjem času se zmanjšujejo tudi izpusti iz sektorja industrijski procesi, ki so posledica izvajanja Uredbe IPCC. Največji vir izpustov žveplovega dioksida je po podatkih za leto 2009 predstavljal sektor oskrbe z energijo (proizvodnja električne energije in toplote). Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili leta 2009 za 57 % nižji od cilja za leto 2010 in so v izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, predstavljali 15 %.

Največji delež v izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, sta leta 2009 predstavljala amoniak in dušikovi oksidi. Glavni vir amoniaka je kmetijstvo, deloma pa tudi promet (posledica uvedbe avtomobilskih katalizatorjev). Izpusti amoniaka so bili v letu 2009 glede na leto 1990 nižji za 11 %. Znižanje izpustov je posledica manjšega števila glav živine. Delež izpustov dušikovih oksidov je v skupnih izpustih predstavljal 41 %. Glavni vir izpustov dušikovih oksidov je po podatkih za leto 2009 predstavljal cestni promet (54 %), sledi oskrba z energijo (24 %). Glede na leto 1990 so se izpusti NOx zmanjšali za 25 %, najbolj v prometu zaradi uvedbe katalizatorjev in s tem zmanjšanja izpustov na prevožen kilometer, izvajanja ukrepov v termoelektrarnah in toplarnah, pa tudi zaradi zamenjave goriv in izboljšanja procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov za leto 2009 so skoraj dosegle ciljno vrednost, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje.

Slovenija z vrednostjo 1,2 kg izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo na prebivalca le minimalno presega povprečje EU-27. V skupini držav EU-27 se uvršča na 15. mesto. Najintenzivnejši izpusti na prebivalca so bili glede na podatke 2009 zabeleženi v Bolgariji (3,7 kg/preb.), najnižji pa na Švedskem in v Latviji (0,8 kg/preb.).

Za doseganje ciljnih vrednosti so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) ter spodbujanje dobre kmetijske prakse.

Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje škodujejo zdravju ljudi ter povzročajo škodo na ekosistemih in zgradbah, predvsem zaradi pospeševanja korozije. Najmočnejši zakisovalni učinek imata žveplov dioksid (SO2) in dušikovi oksidi (NOx). Amoniak (NH3) prispeva k učinku evtrofikacije, ki označuje prekomerno kopičenje hranilnih snovi v vodah, npr. v jezerih. SO2 in NOx poleg zakisovanja povzročata tudi izpuste prašnih delcev, ki vplivajo na večjo pogostost bolezni dihal. Poleg tega NOx prispeva k nastanku prizemnega ozona, ki nastaja s kemično reakcijo ob povečanem sončnem sevanju, predvsem v poletnih mesecih in pri ljudeh vpliva na dihalni sistem, zlasti pljuča.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC direktiva), Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Göteborški protokol).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Airnet, Državne emisijske evidence.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka
Datum zajema podatkov za kazalec: 22. junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2009. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po EMEP/CORINAIR metodologiji (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task force on emission inventories & projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.
Relativni prispevek posamezne snovi k zakisovanju okolja je odvisen od potenciala zakisovanja. Le-ta je ocenjen s kislinskim ekvivalentom (»Acid equivalent« - ekv. zakisovanja). Vrednosti posameznih plinov so zato pomnožene z utežnim faktorjem zakisovanja, ki za NOx znaša 0,02174 (1/46 acid eq/g), za SO2 0,03125 (2/64 acid eq/g) in za NH3 0,05882 (1/17 acid eq/g).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Air pollutant emissions data viewer (NEC Directive), Evropska agencija za okolje, 2011, Eurostat database
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA), Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 22. junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2009. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR09-4 je povzeto iz baze podatkov Eurostat za dan 1 januar 2009 (Population – Demography – National data – Population - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki o izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in evrtofikacijo, so zbrani za leto 2009 iz aplikacije Evropske agencije za okolje - Air pollutant emissions data viewer po direktivi NEC. Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po EMEP/CORINAIR metodologiji (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task force on emission inventories & projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil. Podatki za graf ZR09-4 so izračunani kot kvocient izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov so uporabljeni enaki faktorji za potencial zakisovanja kot so navedeni zgoraj.
Geografska pokritost: Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Na grafu ZR09-4 Malta ni prikazana, ker podatki niso na voljo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

22. junij 2011
Bojan Rode, Mirjana Plantan, Nataša Kovač, Agencija RS za okolje