[TU01]
Razvoj in razporeditev turizma
Objave: [ 2008 2010 2009 ]

Kazalec prikazuje razvoj turizma v Sloveniji z gibanjem števila razpoložljivih ležišč in števila prenočitev turistov ter njihovo časovno razporeditev glede na tip turističnih krajev.

Slika TU1-1: Razvoj števila razpoložljivih ležišč za turiste in števila nočitev turistov v Sloveniji

Vir: Statistični letopis 1996-2002, Statistični urad Republike Slovenije; SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2008


Slika TU1-2: Razporeditev nočitev turistov v Sloveniji po mesecih in tipu turističnih krajev leta 2007

Vir: SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2008


Vključitev in usmerjanje vsebin varstva biotske raznovrstnosti v vse sektorje, zlasti s področja rabe naravnih dobrin, urejanja prostora in urejanja voda ter v regionalni razvoj in turizem.

Po upadu števila turistov in turističnih zmogljivosti v Sloveniji ob osamosvojitveni vojni se turizem od leta 1992 glede na število razpoložljivih ležišč za turiste, predvsem pa glede na število turističnih prenočitev v Sloveniji krepi. Leta 2007 so turisti na njim namenjenih 82515 ležiščih prespali 8.261.308 noči, kar pomeni, da so bila ležišča povprečno zasedena skoraj četrtino leta (100 noči). Razporeditev prenočitev preko leta pa kaže, da so zasedena predvsem v poletnih mesecih, ko je največ turistov v slovenskih obmorskih krajih (julija 2007 je bila tam dobra tretjina vseh turističnih prenočitev), le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških. Povečana zasedenost obstoječih ležišč pomeni manjši prostorski pritisk in večji pritisk na druge naravne vire, predvsem zaradi izrazitega letnega turističnega viška.

Razvoj turizma lahko obremenjuje okolje predvsem z večjimi količinami uporabljene pitne vode, odpadnih voda in odpadkov, s pritiskom na rabo zemljišč za turistične objekte ter z emisijami plinov in drugimi posledicami prometa, ki nastanejo zaradi turizma. Posebno občutljivo je razmerje med veliko biotsko raznovrstnostjo mnogih predelov Slovenije, ki je skupaj s pojmom »naravne lepote« izpostavljena kot ena izmed ključnih delov slovenske turistične ponudbe. Na drugi strani pa so pritiski, ki jih turizem povzroča naravnim lepotam, predvsem v občutljivih habitatnih tipih, kot so npr. kraške jame ali območja, kjer se razmnožujejo na motnje občutljive vrste.

• 1992-2002: uporabljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije, objavljeni v Statističnih letopisih Republike Slovenije 1996-2002
• 2003-2007: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Ekonomsko področje > Turizem > Nastanitvena statistika po občinah > Prenočitvene zmogljivosti po občinah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno in Prihodi in prenočitve turistov po občinah, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno; Nastanitvena statistika po vrstah turističnih krajev > Prihodi in prenočitve turistov po vrstah krajev, nekaterih pomembnejših krajih, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, mesečno

Podatke o zmogljivosti nastanitvenih objektov (število sob in ležišč) ter o prihodih in prenočitvah turistov Statističnemu uradu Republike Slovenije vsak mesec sporočajo podjetja, družbe in druge organizacije, ki turistom ponujajo nastanitev ali jim to storitev samo posredujejo, pa tudi občani, ki oddajajo zasebne turistične sobe. Podatki temeljijo na popolnem zajetju.

Za prenočitev se šteje vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna).

Kot turistični kraj se obravnava kraj, ki ponuja:
– privlačne možnosti za bivanje (naravne lepote, zdravilni vrelci, kulturnozgodovinski spomeniki, kulturne, zabavne in športne prireditve itn.),
– komunikacijske možnosti (možnost dostopa, prometne zveze itn.),
– sprejemne možnosti (namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti, pa tudi parki, sprehajališča, kopališča ipd.).

Kraji, ki po omenjenih merilih sodijo med turistične, so naprej razvrščeni v naslednje skupine:
– zdraviliški kraji (kraji, za katere je znanstveno, medicinsko ali izkustveno ugotovljen zdravilni učinek termalnih ali mineralnih voda ali drugih geološko-mineraloških sestavin. Sem spadajo klimatska, mineralna in termalna zdravilišča, ki imajo praviloma tudi ustrezne objekte za zdravljenje in rehabilitacijo obiskovalcev),
– obmorski kraji (kraji vzdolž morske obale),
– gorski kraji (praviloma kraji, ki ležijo na nadmorski višini nad 500 metrov ali na območju gore) in
– drugi kraji (kraji, ki so privlačni zaradi podnebnih razmer, kulturnozgodovinskih spomenikov ipd., kraji ob rekah in jezerih in drugi, ki jih ne moremo uvrstiti med prej navedene, ter glavno mesto Slovenije – Ljubljana).

23. julij 2008
Urška Kušar, Nika Zupan, Agencija Republike Slovenije za okolje, Sabina Žnidarič