[KM03]
Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi
Objave: [ 2008 2016 2011 2009 ]

Ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih programov z različnimi oblikami podpor spodbujajo ohranjanje ali prehod na okolju prijaznejše načine pridelave, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in voda, ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, s tem pa tudi k trajnostni rabi naravnih virov. Kmetovalci se v program vključujejo prostovoljno, ukrepe pa izvajajo na delu ali celotnem gospodarstvu. S posebno pogodbo se obvežejo, da bodo najmanj minimalno določeno obdobje (praviloma pet let) kmetovali v skladu s predpisanimi pogoji za posamezen ukrep, ki od njih zahtevajo več kakor samo spoštovanje običajnih načel dobre kmetijske prakse. Z vključitvijo v kmetijsko-okoljski program pridobijo pravico do neposrednih plačil za kritje dodatnih stroškov ali nadomeščanje izgube dohodka zaradi zahtevnejšega načina kmetovanja.

Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov skupaj in po tipih ukrepov. Prikazane so površine, za katere so bile izplačane podpore za izvajanje posameznih okoljskih ukrepov po uredbo o izvajanju kmetijske politike v določenem letu. Ker se na isti površini lahko izvaja več različnih kmetijsko-okoljskih ukrepov, osnovni podatek predstavljajo bruto površine zemljišč. Relativni agregatni kazalec je delež površin s temi ukrepi v skupni površini kmetijske zemlje v uporabi. Za izračun relativnega kazalca je uporabljen podatek o neto površinah (brez podvajanja površin, na katerih se izvaja več kakor en ukrep), kar je primerljivo z definicijo, uporabljeno za izračun kazalca v okviru EU. Ta kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepov, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira okolju prijazne načine pridelave.

Slika KM3-1: Površine zemljišč, vključene v kmetijsko-okoljske programe v Sloveniji

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1999-2004; Statistični urad Republike Slovenije; IRENA Indicator Fact Sheet: IRENA 1 – Area under agri-environment support.


Slika KM3-2: Delež neto površine, vključene v kmetijsko-okoljske programe v skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji (2005) in državah EU-15 (2002)

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1999-2004; IRENA Indicator Fact Sheet: IRENA 1 – Area under agri-environment support.


V Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (2007) je načrtovano, do se bodo do leta 2013 kmetijsko-okoljski ukrepi izvajali na 365.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (bruto površina), na 204.000 ha pa se bo izvajal vsaj en kmetijsko-okoljski podukrep (neto površina).

Kmetijska politika je prve ukrepe za podporo okolju prijaznih načinov kmetovanja začela izvajati v letu 1999, v večjem obsegu pa po sprejetju Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa v letu 2001. V prvem letu (2001) se je poskusno izvajalo deset ukrepov, v naslednjih letih pa je njihovo število naraslo na več kot 20. Podpore v okviru kmetijsko-okoljskega programa so po vstopu v EU postale del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi se po letu 1999 stalno povečujejo. V letu 1999 so se ti ukrepi izvajali na 2.948 ha, v letu 2007 pa že na 328.364 ha. Površine so naraščale zaradi povečevanja števila ukrepov, pa tudi zaradi vedno večjega odziva na posamezen ukrep. Delež kmetijske zemlje v uporabi, na kateri se izvaja najmanj en kmetijsko-okoljski ukrep (neto površina) se je povzpel od 1 % v letu 1999 na 40 % v letu 2005. Primerjava s podatki za EU-15 za leto 2002 kaže, da je delež površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi v Sloveniji razmeroma visok, vendar mnogo nižji kot na primer v Avstriji, na Švedskem, Finskem in v Luksemburgu, kjer že presega 80%. V povprečju EU-15 so se v letu 2002 kmetijsko-okoljski ukrepi izvajali na 24 % skupne kmetijske zemlje v uporabi.

V Sloveniji v strukturi površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi še vedno največji delež zavzemajo ukrepi, ki so namenjeni ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti (v letu 2007 49%). Na drugem mestu so ukrepi, ki zmanjšujejo porabo vložkov oziroma prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in posredno voda (41 %), sledi pa ekološko kmetovanje kot najzahtevnejša oblika kmetijsko-okoljskih ukrepov (8 %). Na preostalih zemljiščih (2%) so se izvajali ukrepi za zaščito oziroma ohranjanje ogroženih kmetijskih rastlin. Spremembe v strukturi površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi so po letu 2001 izrazite in gredo v smeri povečevanja deleža površin z ukrepi za izboljšanje kakovosti tal in voda (integrirana pridelava, kolobar, ozelenitev njiv ipd.) na račun zmanjševanja deleža površin z ukrepi za ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti. S temi spremembami se je struktura površin po tipih ukrepov bolj približala povprečni strukturi v EU-15. V EU-15 je bilo v letu 2002 največ površin namenjenih zmanjševanju porabe vložkov in ekstenzifikaciji (40 %), sledijo ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine (30 %), drugi ukrepi (22 %) in ekološko kmetovanje (7 %).

Podatki za Slovenijo

1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o odobrenih in izplačanih podporah za posamezne kmetijsko-okoljske ukrepe ter površinah, na katere se ta izplačila nanašajo, vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v okviru letnih Poročil o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v posameznem letu in za zadnje leto dostopni tudi na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije. V skladu z metodologijo EU naj bi se podatki o površinah s kmetijsko okoljskimi ukrepi skupaj in po tipih ukrepov nanašali na sklenjene pogodbe o izvajanju kmetijsko-okoljskih ukrepov. Poročanje o tem je sestavni del spremljanja izvajanja Programov razvoja podeželja in je za članice EU (in s tem od leta 2004 tudi za Slovenijo) obvezno, vendar so ti podatki dostopni z veliko časovno zamudo in niso objavljeni redno, zato zaenkrat niso upoštevani. Podatke o skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi zbira in objavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS) v SI-STAT podatkovnem portalu.
2. Skrbnik podatkov : ARSKTRP/MKGP, SURS
3. Datum zajema podatkov za kazalec: Podatki so na voljo od leta 1999 dalje na letni ravni.
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah, za katere so bile odobrene in izplačane podpore za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so sestavni del sistema izvajanja ukrepov kmetijske politike. Izvorni podatki se posodabljajo tekoče, z vsakim izplačilom odobrene vloge. Podatek o površinah s kmetijsko okoljskimi ukrepi za posamezno leto je prerez stanja na določen datum v druga polovici tekočega leta, ko je že bila izvedena večina izplačil za ukrepe, izvajane v preteklem letu.
5. Metodologija obravnavanja podatkov: Skupne površine zemljišč, ki so vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe, so izračunane kot seštevek površin s posameznimi osnovnimi podukrepi. Podatki o neto površinah, to je površinah, ki so upoštevane samo enkrat, če se na isti površini izvaja več kmetijsko-okoljskih podukrepov, so povzeti neposredno iz letnih poročil MKGP. Ti podatki so zaenkrat na voljo le za obdobje 1999-2001, ko se je na isti površini lahko izvajal le en ukrep ter za leti 2004 in 2005. Relativni kazalec je izračunan z deljenjem neto površin s skupno kmetijsko zemljo v uporabi (neto površine s kmetijsko-okoljskimi ukrepi/KZU x 100). Za izračun strukture bruto površin s kmetijsko okoljskimi ukrepi so posamezni podukrepi združeni v štiri tipe ukrepov v skladu z metodologijo, uporabljeno v EU v okviru istega kazalca (IRENA 01).
6. Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov!):
Slabost kazalca je v nepopolni seriji podatkov o neto površinah s kmetijsko okoljskimi ukrepi in ne dovolj natančno opredeljenih tipih ukrepov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov!):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so pridobljeni iz administrativnih virov, njihovo zanesljivost pa zmanjšuje dejstvo, da površine, za katere so bila izplačila za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov odobrena izven standardnega roka, niso upoštevane.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Primerljivost (po času): 1
Primerljivost (glede na prostor): 2

- Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013

Podatki za druge države

IRENA 01: Area under agri-environment support, EEA, 2005

20. november 2008
Tina Volk, Kmetijski inštitut Slovenije