[IP01]
Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem
Objave: [ 2011 2013 2007 ]

Kazalec prikazuje razvoj sistemov za ravnanje z okoljem. Obravnava gibanje števila podeljenih spričeval po standardu ISO 14001, shemi EMAS in gibanje števila podeljenih okoljskih znakov oziroma okoljskih marjetic (Ecolabel Flower) v Sloveniji in EU. Zaradi lažje predstave ter primerjave z državami EU so podatki o okoljskih spričevalih ter znakih preračunani na milijon prebivalcev. Poleg omenjenih mehanizmov za spodbujanje ravnanja z okoljem, kazalec obravnava tudi gibanje števila podeljenih priznanj za energetsko učinkovito podjetje, energetsko učinkovit projekt, za čisto proizvodnjo, okolju prijazno podjetje, okoljski izdelek leta, mednarodno okoljsko partnerstvo, ekoprofit, odgovorno ravnanje ter okolju prijazen postopek.

ISO 14001 je mednarodni standard za sistem ravnanja z okoljem, ki organizacijam določa nabor zahtev z namenom varovanja okolja, preprečevanja onesnaženja in izboljšanja okoljske učinkovitosti.

Shema EMAS (ECO – Management and Audit Scheme - sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij) je sistem ravnanja z okoljem, ki je bil uveden leta 1995. Pridobitelji spričevala EMAS so zavezani, da ocenijo in izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost ter obveščajo javnost o vplivih svojih dejavnosti na okolje. Shema EMAS je nadgradnja standarda ISO 14001. Zagotavlja večjo odprtost, odkritost in periodično objavljanje preverjenih okoljskih informacij. Shema ima v primerjavi z ISO 14001 višje zahteve glede izboljšanja uspešnosti, sodelovanja zaposlenih, pravne usklajenosti in komuniciranja z javnostjo.

Okoljski znak oz. okoljska marjetica (Eco label flower) je instrument zagotavljanja varstva okolja. Evropska unija ga je uvedla leta 1992 z namenom spodbuditi podjetja, da razvijejo proizvode in storitve, ki v največji možni meri zmanjšajo vpliv na okolje skozi celoten življenjski cikel izdelka ter potrošniku zagotavljajo boljše informacije o tem, kakšen vpliv na okolje imajo ti izdelki. Pri tem se presoja celoten vpliv proizvoda na okolje, od pridobivanja surovin do izločitve iz okolja, potrošnike pa se usmerja z dajanjem točnih, nezavajajočih in znanstveno utemeljenih informacij o proizvodih in storitvah. Prednosti, ki jih podeljen znak za okolje prinaša so med drugim tudi potrditev spoštovanja okoljevarstvenih zahtev, uporaba znaka za okolje ter nenazadnje tudi promocija. Shema podpira vse proizvode, razen hrane, pijače, farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov, vendar se tudi na tem področju pripravljajo spremembe oziroma razširitve.

Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem pomeni na področju varstva okolja pomemben gospodarski instrument za sporazumevanje in poenotenje. Za podjetja predstavlja mednarodno priznan pristop k poslovanju, ki zagotavlja vse pomembne vidike okoljevarstvenega ravnanja (od izrabe surovin in energije, vodenja tehnoloških procesov, do zahtev glede uporabe proizvodov) in vodi k odpravljanju ter zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Prednost uvedbe sistema za ravnanje z okoljem ni le v zadostitvi okoljski zakonodaji ter v znižanju stroškov, temveč tudi v povečanju konkurenčnosti pri trženju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih ter pri širjenju trga poslovanja podjetij. Sodi med prostovoljne pristope, ki se praviloma uveljavljajo v gospodarstvu na podlagi javnih programov.

Slika IP1-1: Število organizacij s standardom ISO 14001 na milijon prebivalcev v Sloveniji in primerjava z nekaterimi državami EU

Vir: The ISO Survey of Certifications 2009, 2010; Eurostat, 2011


Slika IP1-2: Število organizacij s podeljenimi spričevali po shemi EMAS na milijon prebivalcev v Sloveniji in primerjava z nekaterimi državami EU

Vir: Evropska komisija, EMAS Helpdesk, 2011; Agencija RS za okolje, 2011


Slika IP1-3: Število podeljenih okoljskih marjetic na milijon prebivalcev v Sloveniji in primerjava z nekaterimi državami EU

Vir: Evropska komisija, Ecolabel Helpdesk, 2011; Agencija RS za okolje, 2011


Slika IP1-4: Druga okoljska priznanja v Sloveniji

Vir: Katalog z okoljskimi priznanji, Gospodarska zbornica Slovenije, 2011


Okoljska priznanja, kot so standard ISO 14001 ter shema EMAS, sodijo med pomembne instrumente akcijskega načrta za spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje ter trajnostne industrijske politike. Cilj njihove uvedbe je spodbujati nenehne izboljšave ter s tem povečati okoljsko uspešnost organizacij. Poseben poudarek sheme EMAS je sistemsko, objektivno in redno vrednotenje uspešnosti, zagotavljanje informacij o okoljski uspešnosti javnosti ter vsem zainteresiranim ter izobraževanje in vključevanju zaposlenih k aktivnemu sodelovanju v shemi. (EMAS Regulation)

Cilj EU na področju podeljevanja znaka za okolje je uvesti prostovoljni sistem, namenjen uveljavljanju proizvodov z manjšim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu in zagotavljanje potrošnikom dostop do točnih, nezavajajočih in znanstveno utemeljenih informacij o vplivu proizvodov na okolje. Slednje pomeni nadomestitev nevarnih snovi z varnejšimi, če je to tehnično le mogoče. (Ecolabel Regulation)

Število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS od leta 1995 dalje tako v Sloveniji kot v EU-27 narašča. Slovenija sodi po številu podeljenih ISO 14001 spričeval v sam vrh EU. V letu 2009 je bilo v Sloveniji tako registriranih 191 organizacij s spričevalom ISO 14001 na milijon prebivalcev, medtem ko znaša povprečje EU-27 162 organizacij na milijon prebivalcev. Največ registriranih podjetij po standardu ISO 14001 na milijon prebivalcev imata Švedska (449) in Češka (446).

Število slovenskih podjetij, ki so vključena v EMAS shemo je v primerjavi z ISO 14001 skromnejše. Največje število organizacij registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev je v evropskem merilu v letu 2011 v Avstriji (33), Španiji (26), Italiji (18), Nemčiji (17) in na Danskem (17). V EU-27 je bilo v shemo EMAS v letu 2011 v povprečju vključenih 9 organizacij z enim ali več spričevali po shemi EMAS na milijon prebivalcev. Slovenija se s tremi EMAS spričevali podeljenimi do vključno leta 2011 uvršča med slabšo polovico EU-27 držav. Zaradi velikih prizadevanj Evropske komisije, predvsem v smislu uvajanja integriranih pristopov upravljanja z okoljem ter vključevanja okoljskih tematik v sektorske politike, velja v prihodnosti pričakovati hitro naraščanje števila sistemov za ravnanje z okoljem, predvsem shem EMAS. Slednje izpostavlja kot strateški cilj tudi Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012, ki poudarja pomen EMAS spričeval tudi v javnem sektorju (občinske uprave, izvajalci javnih služb varstva okolja).

Od leta 1992 dalje, ko je bil v EU uveden okoljski znak (okoljska marjetica), število z okoljskim znakom nagrajenih podjetij strmo narašča. Tako je bilo leta 2011 v EU-27 podeljenih 1.150 okoljskih znakov, od tega največ v Italiji (6,2/mio prebivalcev) in Franciji (3,9/mio prebivalcev). EU znak za okolje se podeljuje v kategoriji 24 vrst proizvodov in storitev, nove kategorije se nenehno dodajajo. V letu 2011 predstavljajo storitve turistične namestitve kar 36 % vseh podeljenih okoljskih znakov. Slovenija je v letu 2011 podelila 7 okoljskih znakov in se tako uvrstila nad povprečje EU-27. Do sedaj podeljeni okoljski znaki sodijo v kategorijo kopirnih in grafičnih papirjev, mil, šamponov in balzamov, univerzalnih čistil ter detergentov (6), dva sta bila podeljena za turistično nastanitveno storitev ter en za notranje barve in lake.

Poleg sistemov ISO 14001 ter sheme EMAS poznamo v Sloveniji tudi druge instrumente okoljske politike - okoljska priznanja. Največje število podeljenih priznanj v posameznih letih je bilo na področju programov odgovornega ravnanja, ekoprofita ter okolju prijaznega podjetja. Gre za programe, ki skozi vidik tehnologije proizvodnih procesov, proizvodov ter storitev stremijo k preprečevanju oz. zmanjševanju onesnaževanja, k učinkovitejši rabi energije in sočasnem doseganju pozitivnih ekonomskih učinkov. Program odgovornega ravnanja je zaveza svetovne kemične industrije. Poudarja predvsem pomen varovanja zdravja ljudi ter varstva pri delu.

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06), Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, Regulation (EC) No 66/2010 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the EU Ecolabel, Regulation (EC) No 1221/2009 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the voluntary participation by organisations in a Community eco-management and audit scheme (EMAS).
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- ISO 14001: The ISO Survey of Certifications 2009, 2010;
- EMAS: Agencija RS za okolje, EMAS Helpdesk in Eurostat;
- okoljski znak (Ecolabel): Agencija RS za okolje, Ecolabel Helpdesk in Eurostat;
- ostala okoljska priznanja: spletni portal Gospodarske zbornice, Katalog podjetij z okoljskimi priznanji;
- prebivalstvo: Eurostat statistics database.
Skrbnik podatkov:
- ISO 14001: Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);
- EMAS in okoljski znak: Agencija RS za okolje in Evropska komisija;
- ostala okoljska priznanja: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS);
- prebivalstvo: Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o podeljenih ISO spričevalih so predstavljeni za obdobje 1998-2009, podatki o spričevalih EMAS za obdobje 1997-2011 in podatki za okoljski znak 2001-2011. Podatki se osvežujejo letno in so praviloma dostopni konec leta za tekoče leto.
Podatki o ostalih podeljenih okoljskih priznanjih (1997-2010) so povzeti iz kataloga z okoljskimi priznanji Gospodarske zbornice Slovenije. Za iskanje po katalogu je uporabljeno sestavljeno iskanje za vsako posamezno iniciativo in leto. Končni podatki se ne ujemajo vedno, ker v katalogu ne brišejo podjetij, ki so bila ukinjena ali združena.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu podeljenih spričeval ISO 14001, EMAS in okoljskih znakov so preračunani glede na število prebivalcev. Vrednosti (število EMAS in število okoljskih marjetic) se po letih medsebojno seštevajo. Manjše število priznanj v naslednjem letu je lahko posledica dejstva, da posamezno podjetje, ki je pridobilo certifikat pred leti, le-tega ni obnovilo. Spričevalo EMAS se podaljša vsaka 3 leta, medtem ko se mora okoljska marjetica podaljšati vsaka 4 leta.
Podatki o spričevalih EMAS so pridobljeni preko EMAS Helpdesk. Podatki za leto 2011 se nanašajo na stanje 1. junija 2011. Krajši časovni niz podatkov o spričevalih EMAS je dostopen tudi na Eurostatu (Environment and energy → Environment → Organisations and sites with a registered environmental management system - tsdpc410).
Podatki o okoljskih znakih so dobljeni od Ecolabel Helpdesk. Podatki za leto 2011 kažejo stanje na dan 30. aprila 2011. Krajši časovni niz teh podatkov je dostopen tudi na Eurostatu (Environment and energy → Environment → Ecolabel licenses - tsdpc420). Podatki o spričevalih ISO 14001, EMAS in okoljskih znakih se nanašajo na december posameznega leta.
Podatki o številu prebivalcev so povzeti po Eurostat-u (Population → Demography - National data → Population → Population on 1. January by age and sex - demo_pjan). Podatki Eurostata o prebivalcih so povzeti za prihodnje leto - stanje na dan 1. januarja. Tako je npr. za izračun spričeval ISO na milijon prebivalcev v Sloveniji leta 1999 vzeto stanje spričeval za december 1999 in stanje prebivalstva za 1. januar 2000. Razlika je pri grafu IP01-2 in grafu IP1-03, kjer so podatki o prebivalstvu za leto 2010 in 2011 povzeti za dan 1. januar 2010, ker ni novejših podatkov.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o številu podeljenih spričeval EMAS in Ecolabel se zbirajo na evropski ravni in so dosegljivi preko Helpdesk-a Evropske komisije, krajši časovni niz podatkov je objavljen tudi na Eurostatu. V obeh primerih (EMAS in Ecolabel) gre za podatke, ki jih uradno poročajo države članice EU-27 v skladu s predpisano zakonodajo EU. Podatki so zbrani po enotni metodologiji in zato mednarodno primerljivi.
Slabosti: Podatki za Slovenijo o številu podeljenih spričeval po ISO 14001 se ne ujemajo med GZS in ISO Survey (ISO Organisation, Ženeva), ker GZS zbira samo podatke slovenskih certifikacijskih organov. Zato je ta podatek lahko manjši od dejanskega števila podeljenih ISO 14001 spričeval, saj lahko podjetje v Sloveniji pridobi certifikat tudi preko tujega certifikacijskega organa. Podatkov o številu podeljenih okoljskih priznanj za posamezna leta zaradi različne metodologije zbiranja ne smemo med seboj seštevati.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): srednje zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2= manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (podatki o prebivalcih za leto 2010 in 2011 se ne skladajo z metodologijo izračuna pri grafih IP1-2 in IP1-3; podatki o EMAS in okoljskih znakih za leto 2011 niso povzeti konca leta kot pri ostalih letih)
Prostorska primerljivost: 1


Podatki za druge države

Cilji povzeti: Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, Regulation (EC) No 66/2010 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the EU Ecolabel, Regulation (EC) No 1221/2009 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the voluntary participation by organisations in a Community eco-management and audit scheme (EMAS).
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- ISO 14001: The ISO Survey of Certifications 2009, 2010;
- EMAS: EMAS Helpdesk in Eurostat;
- okoljski znak (Ecolabel): Ecolabel Helpdesk in Eurostat;
- prebivalstvo: Eurostat statistics database.
Skrbnik podatkov:
- ISO 14001: Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);
- EMAS in okoljski znak: Evropska komisija;
- prebivalstvo: Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o podeljenih ISO spričevalih so predstavljeni za obdobje 1998-2009, podatki o spričevalih EMAS za obdobje 1997-2011 in podatki za okoljski znak 2001-2011. Podatki se osvežujejo letno in so praviloma dostopni konec leta za tekoče leto.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu podeljenih spričeval ISO 14001, EMAS in okoljskih znakov so preračunani glede na število prebivalcev. Vrednosti (število EMAS in število okoljskih marjetic) se po letih medsebojno seštevajo. Manjše število priznanj v naslednjem letu je lahko posledica dejstva, da posamezno podjetje, ki je pridobilo certifikat pred leti, le-tega ni obnovilo. Spričevalo EMAS se podaljša vsaka 3 leta, medtem ko se mora okoljska marjetica podaljšati vsaka 4 leta.
Podatki o spričevalih EMAS so dobljeni od EMAS Helpdesk. Podatki za leto 2011 se nanašajo na stanje 1. junija 2011. Krajši časovni niz podatkov o spričevalih EMAS je dostopen tudi na Eurostatu (Environment and energy → Environment → Organisations and sites with a registered environmental management system - tsdpc410).
Podatki o okoljskih znakih so dobljeni od Ecolabel Helpdesk. Podatki za leto 2011 kažejo stanje na dan 30. aprila 2011. Krajši časovni niz teh podatkov je dostopen tudi na Eurostatu (Environment and energy → Environment → Ecolabel licenses - tsdpc420). Podatki o spričevalih ISO 14001, EMAS in okoljskem znaku se nanašajo na december posameznega leta.
Podatki o številu prebivalcev so povzeti po Eurostat-u (Population → Demography - National data → Population → Population on 1. January by age and sex - demo_pjan). Podatki Eurostata o prebivalcih so povzeti za prihodnje leto - stanje na dan 1. januarja. Tako je npr. za izračun spričeval ISO na milijon prebivalcev v Sloveniji leta 1999 vzeto stanje spričeval za december 1999 in stanje prebivalstva za 1. januar 2000. Razlika je pri grafu IP01-2 in grafu IP1-03, kjer so podatki o prebivalstvu za leto 2010 in 2011 povzeti za dan 1. januar 2010, ker ni novejših podatkov.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o številu podeljenih spričeval EMAS in Ecolabel se zbirajo na evropski ravni in so dosegljivi preko Helpdesk-a Evropske komisije, krajši časovni niz podatkov je objavljen tudi na Eurostatu. V obeh primerih (EMAS in Ecolabel) gre za podatke, ki jih uradno poročajo države članice EU-27 v skladu s predpisano zakonodajo EU. Podatki so zbrani po enotni metodologiji in zato mednarodno primerljivi.
Slabosti: Od aprila 2001 so pod okoljskim spričevalom EMAS II možne registracije po podjetjih. Od takrat so mnoge organizacije, ki so imele registriranih več lokacij pod EMAS I, zbrale vse lokacije pod eno registracijo. Slednje se lahko kaže v zmanjšanem skupnem številu registracij, kar ne pomeni nujno zmanjšanja števila lokacij z okoljskim spričevalom EMAS.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): srednje zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij/scenarijev.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2= manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (podatki o prebivalcih za leto 2010 in 2011 se ne skladajo z metodologijo izračuna pri grafih IP1-2 in IP1-3; podatki o EMAS in okoljskih znakih za leto 2011 niso povzeti konca leta kot pri ostalih letih)
Prostorska primerljivost: 1


Drugi viri in literatura:

• Agencija RS za okolje. Okoljski znaki (povzeto februar 2011).
• Evropska komisija, EMAS (povzeto februar 2011).
• Eurostat, 2010. Population and social conditions (povzeto februar 2011).
• International Organization for Standardization. ISO 14001 (povzeto februar 2011).
Katalog z okoljskimi priznanji. Gospodarska zbornica Slovenije (povzeto februar 2011).
• ReNPVO, 2006: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. (Uradni list RS, št. 2/06)
Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj
Regulation (EC) No 66/2010 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the EU Ecolabel
Regulation (EC) No 1221/2009 of the European Parliament and of the Council of 25 November 2009 on the voluntary participation by organisations in a Community eco-management and audit scheme (EMAS)
The ISO Survey of Certifications 2009, 2010. Ženeva, Mednarodna organizacija za standardizacijo (povzeto maj 2011).
• ZVO-1, 2004: Zakon o varstvu okolja. (Uradni list RS, št. 41/04)

29. junij 2011
Nataša Kovač, Mirjana Plantan, Ana Matoz Ravnik, Agencija RS za okolje