[OD17]
Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
Objave: [ 2010 2009 ]
Kazalec prikazuje količine nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji, razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v posameznih letih ter primerjavo rasti z BDP.

Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti nastajajo pri različnih dejavnostih in jih razvrščamo v skupine odpadkov glede na vir nastanka. Na primer odpadki iz anorganskih kemijskih procesov, odpadki iz fotografske industrije itd. Skupine odpadkov so opredeljene v prilogi Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št. 34/08), ki predpisuje tudi ustrezno ravnanje s temi odpadki.

Slika OD17-1: Nastale količine nenevarnih in nevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010


Slika OD17-2: Gibanje skupne količine odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in BDP

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010, Nacionalni računi, Statistični urad RS, 2010


Slika OD17-3: Nastale količine nenevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji glede na posamezne sektorje v obdobju 2002-2007 (SKD 2002)

Vir: SI-STAT podatkovni portal, Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, Statistični urad RS, 2009


Slika OD17-4: Nastale količine nenevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji glede na posamezne sektorje v obdobju 2008-2009 (SKD 2008)

Vir: SI-STAT podatkovni portal, Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, Statistični urad RS, 2010


Slika OD17-5: Ravnanje z odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010


- ločiti nastanek odpadkov od gospodarskih dejavnosti,
- ločeno zbiranje odpadkov na izvoru,
- učinkovita obdelava (mehanska, biološka, termična) preostanka odpadkov po ločenem zbiranju,
- v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih količin odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Glavnino vseh odpadkov v Sloveniji, predstavljajo odpadki, ki nastanejo pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Količina nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je po letu 2007, ko so bile dosežene najvišje vrednosti, pričela upadati. V obdobju 2002-2007 je količina nastalih odpadkov narasla za skoraj 65 %, sledilo je minimalno zmanjšanje količin v letu 2008. Leta 2009 je v Sloveniji nastalo 5,85 milijonov ton odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. V primerjavi z letom 2008 se je količina teh odpadkov v letu 2009 zmanjšala za 4,3 %.

V letih 2008 in 2009 se je nadaljevala višja rast odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti od gospodarske rasti: ob nižji rasti BDP se je tudi njihova količina rahlo zmanjšala in se močno približala gospodarski rasti. Zmanjšanje količin odpadkov v nekaterih sektorjih po letu 2008 je sicer predvsem posledica gospodarske krize, ki je tudi v Sloveniji povzročila padec gospodarske aktivnosti. V naslednjih letih moramo nadaljevati s približevanjem cilju šestega okoljskega akcijskega načrta, ki narekuje ločitev nastanka odpadkov od gospodarskih dejavnosti, tako da rast gospodarstva ne bo več povzročala kopičenja odpadkov.

Največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je leta 2007 nastalo v sektorju predelovalne dejavnosti (31 %) in v gradbeništvu (29 %), sledi sektor oskrbe z električno energijo, plinom in vodo (26 %), preostalih 14 % pa je nastalo v vseh ostalih sektorjih. V obdobju 2002-2007 se je med bolj zastopanimi sektorji najbolj, za več kot 4-krat, povečala količina odpadkov v gradbeništvu, medtem ko se je v sektorju oskrba z električno energijo, plinom in vodo, količina odpadkov zmanjšala za 15 %.

Leta 2008 je v Sloveniji pričela veljati nova standardna klasifikacija SKD 2008, ki zajema strukturne spremembe v gospodarstvu v zadnjih letih. Po novi klasifikaciji je leta 2008 v Sloveniji največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti nastalo v sektorju gradbeništvo (31 %), predelovalne dejavnosti (30 %) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (26 %). Tudi leta 2009 se sestava ni bistveno spremenila, saj je sektor gradbeništvo predstavljal 30 %, predelovalne dejavnosti 29 % ter oskrba z električno energijo, plinom in paro 29 %. Ostali sektorji v obeh letih zajemajo manjše deleže.

Leta 2009 je bilo predelanih 81 % (4,1 milijone ton) odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, odstranjenih pa je bilo 19 % (1 milijon ton). Med odpadki, ki so bili predelani, je bila večina recikliranih (70 %), med odstranjenimi pa največ odloženih (63 %). Količina predelanih odpadkov je v obdobju 2002-2008 narasla za 60 %, leta 2008 je bilo recikliranih 7-krat (3,6 milijona ton) več odpadkov kot leta 2002. Glede na leto 2008 se je predelava leta 2009 zmanjšala za 9 %. V primerjavi z letom 2002 so narasle tudi količine odloženih odpadkov, ki so bile leta 2007 kar 6-krat (1,7 milijona ton) večje. V letu 2008 smo odložili 30 % manj (1,2 milijona ton), v letu 2009 pa kar 60 % manj (614 tisoč ton) odpadkov kot leta 2007 in morda že lahko govorimo o premiku od odstranjevanja k predelavi, ki bi ga morali ohraniti tudi v prihodnje.

Ker želimo količine nastalih odpadkov zmanjšati bo današnji linearno usmerjen sistem proizvodnje potrebno preusmeriti v nov krožni sistem, v katerem bodo odpadki uporabljeni kot surovine. Podjetja bodo pri tem imela izredno pomembno vlogo, saj bodo morala pri oblikovanju izdelka in proizvodnega procesa v ospredje postaviti okoljevarstveni vidik in proizvajati izdelke, ki vsebujejo manj nevarnih snovi in čim več materialov, ki so preprostejši za recikliranje.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov (novelacija marec 2008), Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012(Ur. l. RS št. 2/06) in 6. okoljskem akcijskem programu EU.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje.
Statistični urad RS:
- SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Okolje > Okoljski kazalniki > Kazalniki za odpadke, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Okolje > Odpadki > Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti > Nastale količine industrijskih odpadkov in ravnanje z njimi po dejavnostih (SKD 2002 in SKD 2008)
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Nacionalni računi > Bruto domači proizvod, letni podatki
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (kontaktna oseba: Brigita Šarc) ter Statistični urad RS (kontaktna oseba: Mojca Žitnik).
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. februar 2011
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti za obdobje 2002-2009, zbirajo se letno. Agencija RS za okolje, zbira podatke o nastajanju in ravnanju z vsemi vrstami odpadkov v Republiki Sloveniji.
Obveznost poročanja podatkov o odpadkih je predpisana na podlagi Zakona o varstvu okolja (Ur.l.RS, št. 39/06, 70/08-ZVO-1B), podrobneje v Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št. 34/08) oz. do leta 2008 v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
Za odpadke iz industrijskih in storitvenih dejavnosti Pravilnik o ravnanju z odpadki predpisuje obveznost poročanja o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za povzročitelje odpadkov, zbiralce, predelovalce ali odstranjevalce nenevarnih in nevarnih odpadkov iz industrijskih in drugih dejavnosti nad predpisanim količinskim pragom (10 ton za nenevarne odpadke in 5 kg za nevarne odpadke). Poroča se enkrat letno, do 31.3. za preteklo koledarsko leto.
Podatki za nastale količine vključujejo količine za nevarne in nenevarne odpadke iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, pri ravnanju pa od leta 2007 le za nenevarne odpadke iz industrijskih in storitvenih dejavnosti.
Do leta 2007 nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti niso bili ločeni od odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, po letu 2007 pa se nevarni odpadki beležijo tudi posebej.
Podatke o odpadkih iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih zbira tudi Statistični urad RS in jih objavlja vsako leto v začetku oktobra. Podatki so pridobljeni s statističnim raziskovanjem, ki se izvaja v sodelovanju z Agencijo RS za okolje. Vsako leto so izvedena tri statistična raziskovanja: statistično raziskovanje o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih (ODP), o zbiranju odpadkov (ODP-Z) ter statistično raziskovanje o predelavi/odstranjevanju odpadkov (ODP-P).
S 1. januarjem 2008 je v vseh državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. Nova klasifikacija prinaša mnoge spremembe in dopolnitve, ki so posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu v zadnjih letih. Tako je največ sprememb na področju tržnih storitvenih dejavnosti in na področju predelovalnih dejavnosti. Pomembna je tudi sprememba v sami strukturi klasifikacije, saj se z revidirano klasifikacijo ukinja raven podpodročja (2-črkovna raven klasifikacije). Povzetek najbolj pomembnih razlik med staro in novo različico klasifikacije je na voljo v dokumentu Razlike med SKD 2008 in SKD 2002.
Metodologija obravnavanja podatkov:
Za izdelavo slike OD17-1 so uporabljeni podatki o skupni količini nastalih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (v 1000 ton), pri čemer so upoštevani tako nevarni kot tudi nenevarni odpadki, ki so od leta 2007 prikazani tudi ločeno.
Na sliki OD17-2 so prikazani indeksi rasti količin odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji v primerjavi z BDP.
Na sliki OD17-3 so prikazane nastale količine nenevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji glede na posamezne sektorje po stari nacionalni standardni klasifikaciji SKD 2002 (v 1000 ton).
Na sliki OD17-4 so prikazane nastale količine nenevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji glede na posamezne sektorje po veljavni nacionalni standardni klasifikaciji SKD 2008 (v 1000 ton).
Na sliki OD17-5 je prikazano ravnanje z nenevarnimi odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in sicer z deleži predelave in odstranjevanja za obdobje 2002-2009.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Leta 2008 je prišlo do uskladitve metodologije zbiranja in obravnavanja podatkov o zbranih količinah odpadkov, tako da so s tem letom podatki Agencije RS za okolje in Statističnega urada RS usklajeni in se v naslednjih letih ne bodo več poročali ločeno. Zaradi uveljavitve nove klasifikacije dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2, podatki po letu 2008 niso neposredno primerljivi s prejšnjimi leti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Poročilo o razvoju 2010. 2010. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj.

20. februar 2011
Vesna Polanec, Barbara Bernard Vukadin, Agencija RS za okolje